Resocializacija oseb na prestajanju zaporne kazniAntić, Janja (Avtor) Kovač Šebart, Mojca (Mentor) resocializacijaosebni načrttretmanzavod za prestajanje kazni zaporaobsojenkeOsrednja tema magistrske naloge je tretmanska obravnava oseb na prestajanju kazni zapora. V teoretičnem delu naloge smo definirali temeljne pojme in predstavili dve osrednji zasnovi obravnavanja oseb, ki so storile kaznivo dejanje: retributivistično klasično kriminološko perspektivo in pozitivistično kriminološko perspektivo. Analizirali smo tudi spremembe v zasnovi obravnave oseb, ki so storile kaznivo dejanje, od leta 1967 pa do danes v Sloveniji. Pri tem smo predstavili zasnovo gibanja za novo družbeno obrambo in zasnovo pristopa »nazaj k pravičnosti« ter ugotavljali, ali in kako sta vplivali na spreminjanje zakonskih rešitev, ki naslavljajo cilj izrekanja in prestajanja kazni zapora v Kazenskem zakoniku v obravnavanem časovnem obdobju. Zanimala pa nas je tudi problematika (ne)prostovoljnega vključevanja in sodelovanja oseb na prestajanju kazni zapora v tretman. V empiričnem delu magistrske naloge smo analizirali stališča oseb na prestajanju kazni zapora (v nadaljevanju obsojenke) in strokovnih delavcev in delavk (v nadaljevanju zaposleni) o namenih izrekanja in prestajanja kazni zapora. Raziskavo smo opravili v enem od zavodov za prestajanje kazni zapora v Sloveniji, v njo pa so bili vključeni trije zaposleni in sedem obsojenk. Zanimalo nas je, kako zaposleni načrtujejo proces resocializacije obsojenk in kako uresničujejo cilj določila v 10. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1G 2018). Pridobili smo njihove odgovore, kako ukrepajo v primeru, ko je vključitev v dejavnosti tretmana v nasprotju z voljo obsojenke in le-ta zavrne podpis osebnega načrta. Zanimala pa nas je tudi njihova presoja o motivih obsojenk za vključevanje v tretmansko obravnavo. Podobna vprašanja smo zastavili obsojenkam in ugotavljali, kakšne posledice sledijo, če se odločijo, da ne bodo podpisale osebnega načrta in sodelovale v tretmanski obravnavi, ter ali ocenjujejo, da se za sodelovanje pri izpolnjevanju osebnega načrta odločajo prostovoljno. Izsledki empirične raziskave so pokazali, da uveljavljeno načrtovanje in udejanjanje procesa resocializacije, ki ga obsojenke in zaposleni prepoznavajo kot temeljni namen izrekanja in prestajanja kazni zapora, tj. tretmanska obravnava, ne uresničuje. Večina jih tudi ocenjuje, da se v tretmansko obravnavo vključujejo zlasti zaradi pridobivanja oz. ohranjanja zavodskih ugodnosti. Proces vključevanja v obravnavo tako temelji na tretmanski igri, saj tudi v raziskavo vključeni zaposleni prepoznavajo ugodnosti, ki jih pridobivajo obsojenke, kot njihov temeljni motiv za vključevanje v tretmansko obravnavo.20242024-05-24 07:45:05Magistrsko delo/naloga156400sl