Termične in mehanske lastnosti polimernega nanokompozita s silicijevim dioksidomModic, Nika (Avtor) Slemenik Perše, Lidija (Mentor) polimeripolimerni nanokompozitisilicijev dioksidtermične lastnostimehanske lastnostiNanotehnologije in nanokompoziti so del nanoznanosti, ki je postala eno izmed ključnih področij zanimanja, ko govorimo o znanstvenih in tehnično-industrijskih dejavnostih. Polimerni nanokompoziti so materiali, ki jih sestavljata polimerna matrica in polnilo, ki ima vsaj eno dimenzijo na nanometrski skali med 1 nm in 100 nm (nanopolnilo). Glede na lastnosti polimerov in nanopolnil lahko dobimo nanokompozite z najrazličnejšimi lastnostmi. V tem zaključnem delu je bil cilj primerjati termične in mehanske lastnosti štirih vzorcev, z različnimi masnimi razmerji posameznih komponent nanokompozita PVDF-HFP/PVP/SiO2 in izbrati optimalno razmerje glede na proučevane lastnosti. Termično analizo smo izvedli z diferenčno dinamično kalorimetrijo, s pomočjo katere smo lahko izračunali in primerjali tudi deleže kristaliničnosti. Z enoosnimi nateznimi testi smo vzorcem določili Youngove module, z nanoindentacijo pa smo izvedli meritve trdote in modula elastičnosti. Pri tem smo uporabili nanoindenter, ki omogoča dinamične meritve z uporabo metode nepretrganega merjenja trdote. Na koncu smo z optičnim mikroskopom primerjali še površine vzorcev. Ugotovili smo, da dodatek silicijevega dioksida glede na film iz polimerne osnove PVDF-HFP/PVP poveča delež kristaliničnosti, modul elastičnosti in tudi trdoto nanokompozita. Glede na rezultate smo za optimalno razmerje masnih deležev med posameznimi komponentami izbrali vzorec PVDF-HFP/PVP/SiO2 = 70 : 20 : 10.[N. Modic]20242024-05-21 08:31:00Diplomsko delo/naloga156337sl