<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=156246"><dc:title>Vpliv moči mišic iztegovalk in upogibalk kolena na hitrost in sposobnost spremembe smeri pri nogometaših</dc:title><dc:creator>Bratina,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vučković,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nogomet</dc:subject><dc:subject>moč</dc:subject><dc:subject>hitrost</dc:subject><dc:subject>sposobnost spremembe smeri gibanja</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv spremenljivk moči upogibalk in iztegovalk kolena na hitrost in sposobnost spremembe smeri gibanja pri nogometaših. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 41 nogometašev prve kadetske lige ter prve in druge mladinske lige. Izvedli smo meritve izokinetične moči iztegovalk in upogibalk kolena (maksimalen izokinetičen navor), funkcionalne terenske teste (enonožni skoki, meritve sposobnosti spremembe smeri gibanja in hitrosti) ter meritve ekscentrične moči zadnjih stegenskih mišic na napravi za nordijski spust. Cilj raziskave je ugotoviti, katere izmed spremenljivk so povezane s hitrostjo in sposobnostjo spremembe smeri gibanja ter v kolikšni meri vplivajo na hitrost in sposobnost spremembe smeri gibanja.
S Pearsonovim korelacijskim koeficientov smo na ravni 5 % tveganja ugotovili negativno ter šibko povezanost med tetsom 180 in enonožnim skokom v daljino z levo nogo (r = –0,34). Za desno nogo smo ugotovili pozitivno ter šibko povezanost med deficitom zaradi spremembe smeri gibanja, izraženem v času (DSS) in deležu (DSS %) pri obratu za 90° in enonožnim skokom v daljino (r = 0,31 in r = 0,31), med DSS 180° %, enonožnim skokom v daljino (r = 0,33) in koncentričnim upogibom kolena pri 180°/s (0,38) ter med DSS 180° in koncentričnim upogibom kolena pri 180°/s (r = 0,35). Prav tako smo ugotovili negativne in šibke do zmerne povezanosti med sprintom na 10 in 30 metrov, koncentričnim upogibom kolena (r = –0,37 in r = –0,34), enonožnim skokom v daljino (r = –0,42 in r = –0,59) in enonožnim skokom v stran (r = –0,39 in r = –0,47). Sprint na 10 metrov je šibko in negativno povezan še s količnikom največjega navora iztega in upogiba kolena pri 180°/s (r = –0,32).
Pri rezultatih multiple regresijske analize za test 180 z levo nogo se je kot najboljša napovedna spremenljivka izkazal enonožni skok v daljino, ki je pojasnil 11,8 % variance rezultatov. DSS 90° in DSS 90° % je prav tako najbolje pojasnil enonožni skok v daljino s 9,8 % pojasnjene variance rezultatov. Najboljša napovedna spremenljivka za DSS 180° in DSS 180° % z desno nogo je koncentrični upogib kolena pri 180°/s, ki je pojasnil 12 % in 14 % variance rezultatov. Glede na rezultate multiple regresijske analize za sprint na 10 in 30 metrov je bil enonožni skok v daljino najboljša napovedna spremenljivka, ki je pojasnila 23 %  in 35 % variance rezultatov.
Največja moč iztegovalk in upogibalk kolena na hitrost in tek s spremembo smeri gibanja nima velikega vpliva. Ugotovili smo, da največja in hitra moč spodnjih okončin vpliva na (ne)učinkovitost izvajanja obratov. Močnejši in bolj eksplozivni igralci so imeli relativno večje izgube časa pri izvedbah obratov z desno nogo.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-16 07:15:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156246</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
