<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=156225"><dc:title>Zaupanje v umetno inteligenco med študenti</dc:title><dc:creator>Kamenšek,	Nadja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hafner-Fink,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:subject>subjektivno znanje</dc:subject><dc:subject>objektivno znanje</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:description>Zaupanje v umetno inteligenco (UI) je ključnega pomena za sprejemanje te družbeno spreminjajoče tehnologije. Zaupanje je lahko dosti bolj trdno, če je utemeljeno v znanju, zato je širjenja znanje o umetni inteligenci izjemnega pomena. Namen diplomskega dela je preveriti povezavo med zaupanjem in znanjem o UI med študenti, katerih prihodnost bo v veliki meri prepletena z umetno inteligenco. Opravila sem anketno raziskavo med študenti, s katero sem preverjala njihovo splošno zaupanje v UI in zaupanje v uporabo UI, pri merjenju znanja pa ločim dva pojma; subjektivno in objektivno znanje. Dodatno sem preverjala še vpliv spola in smeri študija. Rezultati analize za zaupanje v uporabo UI najmočnejšo povezanost pokažejo s spremenljivko subjektivno znanje. O povezanosti pa lahko govorimo tudi z objektivnim znanjem, spolom in smerjo študija anketirancev. Z nadaljnjo multiplo analizo za zaupanje v UI dobimo statistično značilen model, ki potrdi pozitiven učinek subjektivnega znanja in negativen učinek spola.  Tisti, ki torej menijo, da vedo več o UI in moški v večji meri zaupajo v uporabo UI.</dc:description><dc:publisher>N. Kamenšek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-15 08:30:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
