Empatija in stres pri študentih zdravstvene negeKuhar, Tajda (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Komentor) Domajnko, Barbara (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaempatična skrbštudijklinično usposabljanjeempatično odzivanjeosebna prizadetostmedicinska sestraUvod: Empatična zdravstvena oskrba v kliničnem okolju predstavlja prednosti, ki so povezane z večjim zadovoljstvom pacientov, večjim upoštevanjem priporočil zdravljenja in boljšimi izidi zdravljenja, prisotnih pa je tudi manj nepravilnosti v procesu obravnave. Empatija vključuje naučene čustveno-kognitivne odzive, ki jih študenti zdravstvene nege lahko pridobijo in razvijejo med študijem in kliničnim usposabljanjem. Empatija se pri študentih zdravstvene nege pogosto povezuje s stresom. Stres študentom povzročajo stresorji, ki so povezani z opravljanjem kliničnega usposabljanja in njihovo obremenitvijo tekom študijskega leta. Namen: Namen magistrskega dela je preučiti štiri vidike empatičnega odzivanja pri dodiplomskih študentih zdravstvene nege. Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike v empatičnem odzivanju med študenti treh letnikov in med spoloma. Prav tako smo raziskali povezavo med empatičnim odzivanjem in stresom. Metode dela: Uporabili smo neeksperimentalno presečno kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskovalni instrument, ki ga smo uporabili za namen raziskave, je vključeval dva vprašalnika, in sicer: Indeks medosebne reaktivnosti in Vprašalnik zaznanega stresa. Študenti so v raziskavi s pomočjo vprašalnika poročali o zaznanem stresu in štirih vidikih empatičnega odzivanja, tj. zavzemanju perspektive, domišljijskem vživljanju, empatični skrbi in osebni prizadetosti. Raziskava je bila izvedena med rednimi študenti 1., 2. in 3. letnika dodiplomskega študija v izbrani visokošolski izobraževalni instituciji v Sloveniji v študijskih letih 2021/22 in 2022/23. V raziskavi je sodelovalo 351 žensk in 60 moških. V raziskavi je sodelovalo 152 študentov 1. letnika, 145 2. letnika in 114 3. letnika. Za testiranje hipotez smo uporabili t-test za neodvisne vzorce, enosmerno analizo variance s Schefféjevim testom parnih primerjav in izračun korelacijskih koeficientov. Meja za določanje statistične značilnosti je bila p < 0,05. Rezultati: V naši raziskavi smo ugotovili, da med študenti ni značilnih razlik v empatičnem odzivanju glede na letnik študija. Ženske statistično značilno višje ocenjujejo vse štiri vidike empatičnega odzivanja kot moški. Ugotovili smo, da je v 1. letniku stres značilno višji kot v 2. in 3. letniku, učinek letnika na oceno stresa pa je majhen. Zaznani stres študentov se statistično značilno in zmerno visoko pozitivno povezuje z osebno prizadetostjo ter šibko pozitivno z domišljijskim vživljanjem in empatično skrbjo. Razprava in zaključek: Pomemben doprinos naše raziskave predstavlja dejstvo, da med študenti zdravstvene nege glede na letnik študija ni bilo opaziti upadanja osebne prizadetosti. To pomeni, da študenti z napredovanjem v višji letnik študija v empatičnih situacijah v povprečju doživljajo približno enako anksioznosti in osebne stiske, kljub temu da med študijem pridobivajo vse več praktičnih izkušenj pri delu s pacienti. Na podlagi ugotovitev bi predlagali izvedbo ukrepov za spodbujanje zavzemanja perspektive in empatične skrbi ter preprečevanje osebne prizadetosti v empatičnih situacijah in stresa študentov zdravstvene nege.[T. Kuhar]20242024-05-14 13:58:44Magistrsko delo/naloga156216sl