Ramenski sklep: anatomija in poklicno tveganje za njegovo obolelost pri medicinskih sestrahBošnjak, Elma (Avtor) Sotler, Robert (Mentor) Boc, Anja (Komentor) Gošnak Dahmane, Raja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaramenski sklepanatomijaobolelost ramenskega sklepapoklicni dejavnikipoklicno tveganjemedicinske sestreUvod: Ramenski sklep je sinovijski sklep, v katerem se stikata glava nadlahtnice in glenoidna kotanja lopatice. Je najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu in omogoča vse vrste gibov v velikem obsegu. Ravno zaradi obsežne gibljivosti pa je tudi eden izmed najbolj obremenjenih in najpogosteje poškodovanih sklepov. Preobremenitev ali poškodba ramenskega sklepa vodita v razvoj bolečine, zmanjšanje stabilnosti in gibljivosti sklepa ter oslabitev mišic, ki sklep premikajo, kar lahko bolniku onemogoči normalno opravljanje vsakodnevnih dejavnosti. Namen: Namen diplomskega dela je natančno opisati anatomsko zgradbo in delovanje ramenskega sklepa ter ugotoviti, kako pogosto se z obolelostjo ramenskega sklepa soočajo medicinske sestre. Metode dela: Teoretični del diplomskega dela je podprt s sistematičnim pregledom literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah Medline, Science Direct, Cinahl in PubMed. Rezultati: Zaradi oblike sklepnih ploskev in ohlapnosti sklepne ovojnice je ramenski sklep najgibljivejši sklep v telesu. Sklep stabilizirajo vezivnohrustačni obroč, glenohumeralni ligamenti, korakoakromialni lok, mišice rotatorne manšete in dolga glava mišice dolge nadlahtne mišice. Sklep je zelo ranljiv. Najpogostejše diagnoze, postavljene v Sloveniji, so: kalcinirajoči tendinitis, sindrom rotatorne manšete, burzitis rame in bicipitalni tendinitis. Obolenja sklepa otežujejo normalno življenje. Z delom povezana mišično-skeletna obolenja (DMSO) so v delovni populaciji zelo pogosta, še posebej pri medicinskih sestrah, ki tudi največ časa preživijo pri bolniku. Glede na to, da se zdravstvena nega izvaja neprekinjeno in bolniki zahtevajo kontinuirano pozornost, so izvajalci zdravstvene nege obremenjeni tako fizično kot psihično. Razvoj obolenj se lahko pojavi kot posledica neustreznih pogojev na delovnem mestu, slabe organizacije in strukture dela. Izmed vseh prijavljenih obolenj se jih kar 60 % razvije pri medicinskih sestrah. Razprava in zaključek: Medicinske sestre skupaj z ostalimi zdravstvenimi delavci so na svojih delovnih mestih zelo izpostavljene dejavnikom tveganja za razvoj DMSO. V Sloveniji skoraj vsaka medicinska sestra opravlja dodatno delo in sebe postavlja na zadnje mesto ter je na ta način še dodatno preobremenjena. Glede na globalno pomanjkanje zdravstvenih delavcev so spremembe nujne. In sicer take spremembe, ki bodo zdravstvene delavce obdržale na delovišču in preprečile izpad delovne sile zaradi razvoja DMSO.[E. Bošnjak]20242024-05-11 07:45:42Diplomsko delo/naloga156164sl