Razširjenost telesno dejavnega prihoda osnovnošolcev v šolo in odhoda iz njeStrgar, Jerneja (Avtor) Sember, Vedrana (Mentor) Kovač, Marjeta (Komentor) telesna dejavnostosnovna šolapot v šolo in iz njeintervencijaAktivno v šoloZ magistrsko nalogo smo raziskovali, koliko otrok prihaja v šolo in odhaja iz nje na telesno dejaven način. Ugotovili smo, da je takšnih okoli polovica slovenskih otrok in da je ta delež nekje v povprečju glede na tuje države, ki so del neprofitne organizacije Aktivni in zdravi otroci. Natančneje smo opisali delovanje projekta Aktivno v šolo in zdravo mest in predstavili nekaj drugih intervencij na področju telesno dejavnega prihoda v šolo in odhoda iz nje. Projekt Aktivno v šolo in zdravo mesto vključuje tri dejavnosti, od katerih je najbolj razširjena Pešbus, ki so jo v šolskem letu 2022/23 izvedli na 83 šolah. Poleg tega projekta so bile v Sloveniji izvedene še intervencije Prometna kača, Beli zajček, Zelene srede: dan za korak, kolo in sopotništvo, Prometni dedek/babica, projekt Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah, določene so bile smernice Varneje v šolo in sprejeti različni ukrepi na tem področju. S pregledom literature smo raziskovali vpliv telesno dejavnega načina prihoda v šolo in odhoda iz nje na posameznika in družbo ter ugotovili, da vpliva na večjo telesno dejavnost otrok, manjše tveganje za srčno-žilne bolezni, višje srčno-dihalne sposobnosti, tveganje za pojav sladkorne bolezni in debelosti, spodbuja pa tudi osebnostni in socialni razvoj. Ravno tako vpliva na prometne gneče, ekonomski prihranek in manjšo onesnaženost okolja. V raziskavo smo vključili primer dobre prakse dveh osnovnih šol, s čimer smo dodatno ugotavljali, katere so ovire telesno dejavnega načina potovanja v šolo in iz nje. Obe šoli sta poročali, da imajo pri izvedbi največ težav s prostovoljci in da je pri izvedbi potrebna varna ureditev šolskega okoliša. Pri pregledu literature smo ugotovili, da na izbiro telesno dejavnega načina potovanja v šolo in iz nje vpliva oddaljenost bivališča od šole, starost učenca, vreme, nevarnosti na poti, zakonodaja, urejenost prometne infrastrukture na poti do šole, navade družine in skrb otrok, da bi zamudili k pouku. Pri pisanju smo raziskovalne vire pregledali po podatkovnih zbirkah PUBMED, SCOPUS in GOOGLE SCHOLAR. Ugotovitev ne moremo posploševati za Slovenijo in tujino, ker nismo naredili pravega sistematičnega pregleda literature.20242024-05-10 07:15:07Magistrsko delo/naloga156129sl