<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=156126"><dc:title>Analiza digitalnega razkoraka v Sloveniji v primerjavi z izbranimi državami Evropske unije</dc:title><dc:creator>Penič,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalni razkorak</dc:subject><dc:subject>indeks DESI</dc:subject><dc:subject>človeški kapital</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Danska</dc:subject><dc:subject>Finska</dc:subject><dc:subject>Švedska</dc:subject><dc:description>Digitalni razkorak se udejanja pri težavnosti dostopa do informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki povečuje neenakost med različnimi skupinami, zaradi česar se lahko posamezniki počutijo ogrožene in izključene iz družbe. To delo primerja stanje digitalnega razkoraka v Sloveniji s stanjem na Danskem, Finskem in Švedskem, saj veljajo za vzor v Evropski uniji. V teoretičnem delu se za definiranje digitalnega razkoraka in njegovega namena uporabi metodi deskripcije in kompilacije, uporabljeni pa sta tudi pri pregledu obstoječe literature na področju človeškega kapitala. V empiričnem delu se z metodo analize in komparacije analizira človeški kapital Slovenije, Danske, Finske in Švedske, sledi anketa, ki je bila izvedena med starostniki nad 55 let v Sloveniji.
Po analizi kvantitativnih podatkov za digitalni razkorak, indeks DESI, človeški kapital in primere dobrih praks je danski digitalni razkorak nekoliko večji od slovenskega, finskega in švedskega. Da bi lahko trdili, da so omenjene države boljše od Danske, je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je na primer dostopnost omrežja, ki starostnikom omogoča dostop in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, vendar to področje v tem delu ni analizirano. Rezultati analize predstavljajo povratno informacijo o digitalnem razkoraku Slovenije in njene možnosti za izboljšave, saj predstavljajo aktualno stanje slovenskega človeškega kapitala v primerjavi z danskim, finskim in švedskim. Nadaljnje delo bi se lahko osredotočilo na analizo digitalnega razkoraka med starostniki v domačem okolju in starostniki v ranljivih skupinah.</dc:description><dc:publisher>[Z. Penič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-09 13:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156126</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
