<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=156039"><dc:title>Izkušnje zaposlenih na spremenjene delovne pogoje v Domu počitka Mengeš in enote doma v Trzinu v času Covid-19</dc:title><dc:creator>Vidergar,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>izredne razmere</dc:subject><dc:subject>usposobljenost zdravstvenih delavcev</dc:subject><dc:subject>varnost zaposlenih</dc:subject><dc:subject>strah</dc:subject><dc:description>Uvod: Epidemija COVID-19 je prinesla mnoge spremembe, največji izziv je predstavljalo delo v zdravstvu povsod po svetu. Epidemija je močno prizadela zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu. Zaposleni v domovih za starejše so bili med epidemijo COVID-19 izpostavljeni velikim telesnim in duševnim obremenitvam. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati izkušnje ter skrbi zaposlenih zdravstvenih delavcev v dveh izbranih socialno-varstvenih ustanovah v času epidemije. Metode dela: Za potrebe diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature pripravljen lasten anketni vprašalnik o izkušnjah zaposlenih o delu v času epidemije COVID-19. V dveh izbranih socialno-varstvenih zavodih je bilo v času med 28. 4. 2023 in 5. 5. 2023 izvedeno anketiranje zaposlenih z uporabo spletnega orodja 1ka. V obeh zavodih je zaposlenih 100 zdravstvenih delavcev. Dostop do ankete s prošnjo za sodelovanje je bil zaposlenim poslan na njihove elektronske naslove, ki smo jih pridobili po njihovi privolitvi za sodelovanje. Odziv je bil 50 %. Podatki so bili analizirani z osnovno deskriptivno statistiko z izračuni frekvenc in odstotkov v programu Microsoft Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da zaposleni v izbranih socialno-varstvenih zavodih menijo, da so bili v 74 % primerno usposobljeni za delo v času epidemije. Le polovico časa so imeli na razpolago zaščitno opremo. Epidemija je prinesla s sabo ogromno stresa in utrujenosti, kar je potrdilo 70 % anketiranih. Glavna razloga za stres sta bila pomanjkanje kadra in strah pred okužbo ter novi načini in oblike dela. Razprava in zaključek: Epidemija COVID-19 je prinesla v delo v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih določne spremembe. V primerjavi s pregledano literaturo ugotavljamo, da je največji problem predstavljalo pomanjkanje kadra, preobremenjenost in posledično stres ter strah pred okužbo.</dc:description><dc:publisher>[N. Vidergar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-01 07:45:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>156039</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
