<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155988"><dc:title>Obiskanost planinskih poti v osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp</dc:title><dc:creator>Rupar,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obiskanost gorskih območij</dc:subject><dc:subject>planinske poti</dc:subject><dc:subject>vpisne knjige</dc:subject><dc:subject>Kamniško-Savinjske Alpe</dc:subject><dc:subject>geografija gora</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se odziva na slabo poznavanje področja obiskanosti slovenskih gora, ki ga povzročata turizem in rekreacija. Skuša ponuditi novo metodo, ki bi s svojo dostopnostjo omogočala spremljanje števila obiskovalcev, obenem pa s konkretnimi rezultati izrisuje prostorsko obsežno, a kljub temu podrobno sliko obiskanosti gorskih ciljev in planinskih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Doprinos naloge je torej dvojen. Prvi del predstavlja vpeljava in preizkus metode štetja prehodov po planinskih poteh, ki temelji na vpisnih knjigah. Metoda vpisnih knjig, kot jo imenujemo, je zaradi dostopnosti, nezahtevnosti in velike količine že obstoječih podatkov zelo izvedljiva in primerna za tovrstne raziskave, se pa v raziskavi vpisne knjige pogosto kažejo kot pomanjkljiv in nezanesljiv podatkovni vir. Kljub temu menimo, da je smiselno, da se te podatke izkoristi, zato v nalogi predlagamo širši sistem spremljanja obiska, ki vključuje tudi pregledovanje vpisnih knjig. S preizkusom metode vpisnih knjig smo prišli do rezultatov o obiskanosti gorskih ciljev in odsekov poti. Obisk in s tem povezane obremenitve infrastrukture in okolja so v Kamniško-Savinjskih Alpah zelo neenakomerno razporejeni. Štiri območja so izrazito nadpovprečno obiskana, medtem ko preostali deli beležijo precej manjše število obiskovalcev. Dodatno je koncentracija obiska usmerjena na nekaj planinskih poti, ki za več kot 5-krat presegajo število prehodov na večini preostalih planinskih poti. Proučevano območje smo prilagodili projektu Planinstvo 4.0, v okviru katerega na Storžiču poteka štetje obiska z merilniki. To nam je omogočilo pridobitev razmerja med dejanskim obiskom in številom vpisanih v vpisne knjige, kar pomeni, da rezultati služijo kot konkretna ocena realnih številk obiska v gorah.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-26 07:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155988</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
