<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155953"><dc:title>Povezanost uporabe prevladujoče noge s telesnimi in z delovnimi skladnostmi pri mladih nogometaših različnih starostnih skupin</dc:title><dc:creator>Železnik,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuk,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nogomet</dc:subject><dc:subject>simetrija</dc:subject><dc:subject>prevladujoča noga</dc:subject><dc:subject>telesne značilnosti</dc:subject><dc:subject>telesne skladnosti</dc:subject><dc:subject>delovne skladnosti</dc:subject><dc:subject>smeri delovanja</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil v različnih starostnih skupinah nogometašev ugotoviti, ali imajo tisti, ki več uporabljajo prevladujočo nogo pri nogometni igri, večje telesne in delovne razlike med desno in levo stranjo telesa. Poleg tega je bil namen ugotoviti telesne in delovne skladnosti ter povezanost med njimi, delež smeri delovanja ter povezanost s telesnimi in z delovnimi skladnostmi ter razlike med skupinami v telesnih in delovnih skladnostih. Vzorec preizkušancev je predstavljalo 116 nogometašev (U12–17, U13–18, U14–15, U15–16, U16–18, U17–13, U18–10 in U19–9). Telesne skladnosti so bile izmerjene z bioelektrično impedančno razčlenitvijo in 3D čitanjem telesa. Število delovanj z desno in levo nogo, deleži uporabe prevladujoče noge in smeri delovanja so bili ugotovljeni z razčlenitvijo posnetka. Delovne skladnosti so bile ugotovljene z meritvami gibalnih sposobnosti na terenu in s pritiskovno ploščo. Ugotovljene so bile značilne telesne (27 od 72) in delovne (62 od 144) neskladnosti ter značilne povezanosti med telesnimi in delovnimi skladnostmi (97 od 1215). Delež uporabe prevladujoče noge je le redko značilno povezan s telesnimi skladnostmi (3 od 81), nekaj več je značilnih povezanosti z delovnimi skladnostmi (23 od 144). Deleži smeri delovanja so večkrat značilno povezani s telesnimi (15 od 243) in z delovnimi (38 od 432) skladnostmi. Ugotovljene so bile značilne razlike v telesnih skladnostih med vsemi skupinami (2 od 9) in med posameznimi skupinami (9 od 252). Ugotovljene so bile značilne razlike v delovnih skladnostih (6 od 16) med vsemi skupinami skupaj in med posameznimi skupinami (samo v 1 od 448).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-25 07:15:07</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155953</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
