<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155901"><dc:title>Priprava kapsulacijskega sistema za stabilizacijo rastlinskih dodatkov v mlečnih izdelkih</dc:title><dc:creator>Trlep,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osojnik Črnivec,	Ilja Gasan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poklar Ulrih,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>žafran</dc:subject><dc:subject>kazeinske micele</dc:subject><dc:subject>kapsulacija</dc:subject><dc:subject>pektin</dc:subject><dc:subject>alginat</dc:subject><dc:subject>stabilizacija</dc:subject><dc:subject>liofilizacija</dc:subject><dc:subject>sušenje z razprševanjem</dc:subject><dc:description>Cilj naloge je bil pripraviti kapsulacijski sistem za zaščito bioaktivnih spojin vodnega ekstrakta žafrana v mlečnih izdelkih. Ekstrakt žafrana smo kapsulirali v proste kazeinske micele in kazeinske micele z vezanim polisaharidom alginata oziroma pektina pri različnih razmerjih ekstrakta glede na ogrodni material (5 %, 10 %, 15 %, 20 %) ter posušili, z liofilizacijo ali z razprševanjem. Tako pripravljenim vzorcem (kot tudi praznim kazeinskim micelam in ekstraktu žafrana) smo določali kapsulacijsko učinkovitost ter velikost delcev in zeta potencial s tehnikami dinamičnega sipanja svetlobe. Interakcije med molekulami ekstrakta in nosilnim materialom smo določali s FTIR spektrofotometrijo, antioksidativno učinkovitost z ABTS metodo, stabilnost glavnih bioaktivnih spojin žafrana (krocina, pikrokrocina in safranala) med hranjenjem pri različnih pogojih pa smo analizirali z UV/VIS spektrometrijo. Najboljšo stabilnost (med hranjenjem v hladilniku) so imeli vzorci, ki so bili hranjeni v suhi obliki in niso bili suspendirani v jogurtu ali vodi milliQ s pH vrednostjo jogurta ali mleka. V vseh primerih so bile bioaktivne spojine v vzorcih kapsuliranega ekstrakta žafrana bolj stabilne kot v vzorcih prostega ekstrakta. Ugotovili smo tudi, da na stabilnost bioaktivnih spojin vpliva (i) temperatura hranjenja, saj smo dosegli daljšo časovno obstojnost vzorcev pri hranjenju le teh v hladilniku v primerjavi s sobno temperaturo; (ii) metoda sušenja vzorcev, večjo stabilnost smo dosegli z liofilizacijo kot s sušenjem z razprševanjem.</dc:description><dc:publisher>[B. Trlep]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-24 07:16:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155901</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
