<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155854"><dc:title>Vpliv tipografije in grafičnega oblikovanja na zaznavo in prepoznavo informacij</dc:title><dc:creator>Marovt,	Lenart	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Klementina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>barva</dc:subject><dc:subject>oblikovanje</dc:subject><dc:subject>tipografija</dc:subject><dc:subject>velikost pisave</dc:subject><dc:subject>zaznava in prepoznava informacij</dc:subject><dc:description>Ljudje se vsakodnevno srečujemo z vizualnimi mediji, ki nam sporočajo vrsto informacij; te morajo biti oblikovane tako, da jih lahko v čim krajšem času in čim bolje prepoznamo in si jih dobro zapomnimo. V diplomski nalogi smo preverjali vplive tipografije in oblikovanja na zaznavo in prepoznavo informacij v vizualnih medijih. Zastavili smo si cilj, da ugotovimo, kakšen način oblikovanja zapisanih informacij najbolj pritegne opazovalca in kako oblikovane besede si najbolje zapomni. 
Za doseganje tega smo v teoretičnem delu raziskali vidno zaznavo, s fizičnega vidika do psihofizičnih procesov, ki so del zaznave. Dodatno smo preučili proces branja in natančno pregledali področje grafičnega oblikovanja, njegovo zgodovinsko ozadje, posamezne grafične elemente, vrste kontrastov in področje barv. Osredotočili smo se še na tipografijo in čitljivost pisav.
Eksperiment smo izvedli z izdelavo 20 vzorčnikov, na katere smo umestili različno oblikovane petčrkovne slovenske besede. Sklope smo razdelili v štiri skupine: besede, oblikovane v različnih pisavah, besede, oblikovane v naključnih barvah, besede, kjer smo eno besedo obarvali v čisti, polno nasičeni barvi, in besede, kjer smo eno izmed štirih prikazanih besed povečali na dvojno velikost pisave. Eksperiment smo s 35 udeleženci izvajali s pomočjo naprave Tobii Fusion Pro za sledenje očesnim premikom. V raziskavi so morali udeleženci za kratek čas opazovati različne vzorčnike s štirimi besedami in po prikazu vsakega vzorčnika odgovoriti z eno besedo, ki so jo prvo videli oziroma so si jo najbolje zapomnili.
Rezultate smo zbrali v obliki tortnih diagramov za vsak vzorčnik posebej glede na pogostost odgovorjene besede, ki so jo udeleženci videli kot prvo. Tortne diagrame smo v procesu analize primerjali s toplotnimi mapami žarišč pogledov, ki jih je izrisala programska oprema za sledenje očesnim premikom. Ugotovili smo, da ima vrsta pisave manjši vpliv kot položaj besede na vzorčniku, vendar so bile vseeno pisave s serifi s prepoznavnimi znakov pogosteje prepoznane; med obarvanimi besedami so prevladale besede v rdečih barvnih tonih – z visokimi kontrastnimi razmerji v odvisnosti od ozadja in besede v zelenih barvnih tonih niso bile tako pogosto prepoznane. V primeru, ko smo obarvali le eno besedo, so udeleženci pogosteje izbrali besedo z izrazito nizkim ali izrazito visokim kontrastom glede na ozadje in črno barvo drugih besed. Ugotovili smo tudi, da ima največji vpliv na priteg pozornosti velikost pisave.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-23 09:02:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155854</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
