Geokemične in mineralne lastnosti tal kot kazalniki eluvialno-iluvialnih procesov in izvora tal na apnencihTurniški, Rok (Avtor) Grčman, Helena (Mentor) Zupančič, Nina (Komentor) pedologijageokemične lastnosti talmineralne lastnosti taltlapedogenezaeluvialno-iluvialni procesiapneneclesivacijakrasLuvisolsterra rossaV okoljih z veliko količino padavin imajo procesi premeščanja in akumulacije snovi znotraj talnega profila (eluvialno-iluvialni procesi) v pedogenezi pomembno vlogo. Vertikalno premeščanje gline povzroča nastanek z glino obogatenega (argičnega, Bt) horizonta in vodi do nastanka izpranih tal, ki so v svetovnem merilu razširjena in so nastala na različnih matičnih podlagah v različnih podnebnih razmerah. Raziskav z glino bogatih izpranih tal na apnencih v zmerno toplem vlažnem podnebju ni veliko. Namen doktorske disertacije je bil ovrednotiti geokemično in mineralno sestavo ter lastnosti izpranih tal na območju dinarskega krasa Slovenije in identificirati geokemične kazalnike eluvialno-iluvialnih procesov. Na območju dinarskega krasa, predvsem na Krasu, Dolenjskem in v Beli krajini, se pojavljajo tudi talni tipi izrazito rdeče barve (rdeča tla), katerih barvo v dosedanjih študijah povezujejo s paleoklimatskimi razmerami. Zanimala nas je stopnja izpranosti rdečih tal in njihova heterogenost. V raziskavo smo zajeli 20 profilov rendzin, en profil evtričnih rjavih tal, tri profile rjavih pokarbonatnih tal, pet profilov rdečerjavih tal in 15 profilov izpranih tal na apnencih, ter analizirali njihove pedološke, geokemične in mineralne lastnosti ter na izbranem profilu mikromorfološke lastnosti. Ugotovili smo, da izprana tla na dinarskem krasu zaznamuje velik delež gline in velika teksturna razlika, z mediano razmerja gline med argičnim (Bt) in eluvialnim (E) horizontom 1,58. Mikromorfološka analiza izbranega profila je pokazala, da se količina, število tipov in kompleksnost glinenih prevlek povečujejo z globino. V argičnih (Bt) horizontih smo delež glinenih prevlek ocenili na 6 %. Povečevanje vsebnosti Al2O3, Fe2O3, MgO, K2O, Ba, Co, Cr, Ga, Ni, Sc, Th, U, V, Y in elementov redkih zemelj z globino je potrdilo iluvialne procese. Nenadne spremembe vsebnosti gline med Bt in E horizontom v nekaterih profilih kažejo na možen prispevek alohtonega materiala ali resedimentiranega paraavtohtonega materiala. Razlike med talnimi materiali nakazujejo tudi geokemični indeksi, izračunani kot razmerja razmerij izbranih elementov Al2O3/TiO2, TiO2/Th, Rb/K2O, La/Hf, Th/Ni, Zr/Ni in Zr/Nb med zaporednimi horizonti. Posledice iluvialnih procesov so izkazovala tudi rdeča tla. Mineralna in geokemična sestava kažeta, da so rdeča tla zelo preperela, pri čemer izstopajo rdeča tla v Beli krajini (Fed/Fet = 0,81). Najbolj rdeča so rdeča tla na Krasu, kljub temu, da vsebujejo manj prostega oksidnega železa kot tla na Dolenjskem in v Beli krajini, kar kaže verjetno na različne mineralne nosilce železa. Kljub razlikam v geokemičnih značilnostih proučevanih profilov, ki izvirajo iz različnih klimatskih razmer in različnih materialov, ki so prispevali k tvorbi tal, ugotavljamo, da eluvialno-iluvialni procesi v pedogenezi tal dinarskega krasa prevladujejo in vodijo v nastanek izpranih tal, večinoma z lastnostmi referenčne skupine Luvisols.20242024-04-17 14:10:07Doktorsko delo/naloga155780sl