Metode ocenjevanja bolečine pri rejnih in družnih živalihHabe Langenvalter, Hana (Avtor) Jordan, Dušanka (Mentor) rejne živalidružne živalibolečinaocenjevanjemetodePomembno je, da bolečino pri živali čim prej prepoznamo, da lahko ustrezno ukrepamo in s tem doprinesemo tudi k izboljšanju njene dobrobiti. Rejne in družne živali bolečino izkazujejo na podobne načine. Žival, ki je v bolečini, bo hitro izgubila apetit in postala manj aktivna. Pri štirih pogostih rejnih in družnih vrstah živali – govedu, prašičih, psih in mačkah, se zaradi bolečine lahko kot spremembo v telesni drži opazi izbočen oziroma zgrbljen hrbet in nizko pozicijo glave, v primeru poškodb nog je med gibanjem živali lahko opazno šepanje. Bolečino bo kazala tudi z mimiko obraza – znaki se lahko med vrstami razlikujejo, in vokalizacijo – npr. s stokanjem, jokanjem, cviljenjem. Intenzivnost izražanja obnašanj, ki kažejo na bolečino, se spreminja z intenzivnostjo bolečine, ob hujši bolečini bo žival kazala tudi več znakov hkrati. Ob sumu, da je žival v bolečini, lahko kot pripomoček za določanje prisotnosti in intenzivnosti bolečine uporabimo lestvice, ki ocenjujejo obnašanja, značilna za bolečinska stanja. Ločimo 4 različne vrste lestvic, ki se med seboj razlikujejo predvsem po natančnosti in zahtevnosti uporabe – preproste opisne lestvice (SDS), ki so najpreprostejše za uporabo in zato najmanj natančne, nekoliko zahtevnejše vizualne analogne lestvice (VAS), za katere je potrebno ocenjevalca usposobiti za uporabo, številčne ocenjevalne lestvice (NRS), ki so podobne SDS, in najbolj natančne in zanesljive t.i. sestavljene lestvice (CS).20242024-04-17 14:06:30Diplomsko delo/naloga155779sl