<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155731"><dc:title>Fizično in psihično soočanje izvajalcev nujne medicinske pomoči s pacienti v terminalni fazi neozdravljive bolezni na terenu</dc:title><dc:creator>Pahole Cencelj,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>nujna medicinska pomoč</dc:subject><dc:subject>psihične in fizične posledice</dc:subject><dc:subject>reševalci</dc:subject><dc:description>Uvod: Naloga izvajalcev nujne medicinske pomoči je spremljanje situacije, analiziranje, načrtovanje in odločanje o intervencijah, ki so pomembne za ohranitev življenja. Pri svojem delu se soočajo z oskrbo v terminalni fazi neozdravljive bolezni, za katero pa je premalo usposobljenosti, ter s psihičnimi in fizičnimi dejavniki, ki imajo lahko posledice na njihovo poklicno in zasebno življenje. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti terminalno fazo bolezni na terenu in nujno medicinsko pomoč ter raziskati oziroma pregledati, kako se izvajalci nujne medicinske pomoči soočajo s terminalno fazo bolezni pacienta na terenu in med prevozom. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravljen je pregled strokovne in znanstvene literature na raziskovanem področju. Pregled literature je opravljen v različnih podatkovnih bazah Google Učenjak, CINAHL Ultimate in Pub med. Vključitveni kriteriji so bili: dostopnost celotnega besedila, objava po letu 2010, vsebinska skladnost glede na temo diplomskega dela, ustreznost ključnih besed, strokovni in izvirni znanstveni članki, vsebinsko ustrezni prispevki in odlomki iz strokovne literature. Rezultati: Vloga izvajalcev nujne medicinske pomoči je skrb za ogrožene paciente, za kar potrebujejo nenehno strokovno usposabljanje. Pogosto navajajo, da imajo pomanjkljivo znanje, premalo izkušenj, sistemske ovire in ovire v miselnosti pri svojem delu v primeru določenih redkejših situacij, med katerimi je tudi soočenje ob terminalni fazi bolezni. Stiske so tako resne, da se pojavljajo posledice, kot so motnje spanja in utrujenost, ki vplivajo na delovno zmožnost, zdravje, počutje in varnost. Poleg tega so prisotni tudi izbruhi jeze, užaljenost, frustracija, izdaja in zavrnitev ter na telesni ravni glavoboli, prebavne težave in podobno. Pogosto se pojavlja tudi stres, ki ga morajo z različnimi tehnikami obvladati. Razprava in zaključek: Prvotna vloga izvajalcev nujne medicinske pomoči je skrb za akutna stanja pacientov in transport. Svoje delo morajo prilagoditi glede na vnaprej pripravljen načrt v okviru sodelovanja različnih zdravstvenih poklicnih skupin, zato se pričakuje, da imajo za soočanje s pacienti v terminalni fazi neozdravljive bolezni ustrezna izobraževanja in usposabljanja tudi s področja oskrbe. Obstaja veliko raziskav na temo paliative in terminalne faze neozdravljive bolezni ter glede vloge nujne medicinske pomoči, vendar jih v našem okolju primanjkuje, kar pa je dobra izhodiščna točka za raziskovanje.</dc:description><dc:publisher>[D. Pahole Cencelj]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-13 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
