<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155730"><dc:title>Prva pomoč pri izpahu ramenskega sklepa</dc:title><dc:creator>Pahor,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pintar,	Tadeja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>dislokacija</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>glenohumeralni sklep</dc:subject><dc:subject>sprednji izpah</dc:subject><dc:description>Uvod: Ramenski sklep je najgibljivejši sklep v človeškem telesu, vendar je zaradi tega tudi najbolj izpostavljen izpahom. Najpogostejša skupina poškodovancev so mladi moški, pri katerih pride do poškodbe statičnih stabilizatorjev sklepa, ali starejši ljudje, ki imajo pogostejše raztrganine rotatorne manšete. Ukrepi prve pomoči pri izpahu ramenskega sklepa so mirovanje in namestitev poškodovane okončine v udoben položaj ter imobilizacija. Izsledki iz pregledane relevantne literature nakazujejo, da je razlog za izpah ramenskega sklepa največkrat travmatični dogodek. Za učinkovitejšo nadaljnjo obravnavo je pomembno sledenje smernicam in ukrepom prve pomoči. Hitra in učinkovita repozicija ramenskega sklepa zagotavlja manjše zaplete in dodatne poškodbe. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti problematiko izpaha ramenskega sklepa, ugotoviti, kateri so dejavniki tveganja, kakšne so aktualne smernice prve pomoči za oskrbo takih poškodovancev in katere so prednosti in slabosti repozicije izven bolnišničnega okolja. Metode dela: Z namenom prikaza učinkovitosti prve pomoči ob izpahu ramenskega sklepa smo opravili prospektivno študijo bolnikov z izpahom ramenskega sklepa, obravnavanih v Urgentnem kirurškem bloku UKC Ljubljana, s katerimi smo opravili intervju, pregledali medicinsko in slikovno dokumentacijo ob prvem in kontrolnih pregledih. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 7 poškodovancev, od tega 3 moški in 4 ženske s povprečno starostjo 61,4 leta. Pridobljene rezultate smo interpretirali in prikazali v tabelah. Pet od sedmih intervjuvancev je poročalo o pozitivnih ukrepih prve pomoči ter hitrem izboljšanju stanja po repoziciji izpahnjenega ramenskega sklepa, ki jo je opravil zdravnik. Razprava in zaključek: V prospektivni observacijski raziskavi poškodovancev z luksacijo ramenskega sklepa smo dokazali, da so imeli pravočasni in učinkoviti ukrepi prve pomoči ugoden učinek na potek rehabilitacije po luksaciji rame. Poškodovanci so v povprečju porabili manj protibolečinskih sredstev in hitreje začeli rehabilitacijo. Hkrati pa poškodovanci niso utrpeli nevrovaskularnih poškodb, kar je odlično glede na relevantno literaturo, v kateri opisujejo 19–55 % poškodb živcev in 0–2 % poškodb ožilja ob prvem izpahu ramenskega sklepa. Repozicija ramenskega sklepa v izven bolnišničnem okolju ima nekatere prednosti, kot so hitro zmanjšanje bolečine in lažja repozicija, ker so mišice še relaksirane. Pri neustrezni izkušenosti terapevta obstaja pri repoziciji na terenu tveganje za nevrovaskularne ali kostne poškodbe in je zato izboljšanje rezultatov zdravljenja potrebna ustrezna raven izkušenosti in poznavanja pravilnih postopkov nudenja prve pomoči na terenu. S tega vidika aktualne smernice prve pomoči ne priporočajo repozicije na terenu.</dc:description><dc:publisher>[N. Pahor]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-13 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155730</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
