Vizualna pismenost v konservatorstvu-restavratorstvuŠeme, Blaž (Avtor) vizualna pismenostlikovna umetnostkonservatorstvo-restavratorstvoestetski posegidokumentiranjeVizualna pismenost je sposobnost, ki je nujno potrebna v konservatorsko-restavratorskem poklicu. Je nepogrešljiva pri domala vseh neposrednih in posrednih postopkih zaščite in ohranjanja likovnih umetnin, pri strokovnem in znanstveno-raziskovalnem delovanju. Vizualna pismenost obsega vizualno branje (interpretativni vidik) in vizualno ustvarjanje (generativni vidik). Vizualno branje je še posebej pomembno v fazi preiskovanja in spremljanja stanja umetnine pred in med konservatorsko-restavratorskim posegom. Osredotoča se na prepoznavanje in analizo pripovedno-vsebinskega pomena, materialne sestave in tehnike, poškodb ter preteklih in tekočih posegov na umetnini. Vizualno ustvarjanje oziroma vizualno beleženje in informiranje je zlasti potrebno med neposrednimi estetskimi posegi na umetnini in pri izdelavi konservatorsko-restavratorske dokumentacije. Generativna vizualna sposobnost prihaja najbolj do izraza pri postopkih estetskega zapolnjevanja vrzeli na likovnih umetninah, kjer za odpravljanje ali zmanjševanje motenj v poškodovanem vizualnem sporočilu konservator-restavrator potrebuje dodatno likovno znanje in spretnost. Tudi vizualni del sodobne dokumentacije ni le dodatna ilustracija z risbami (po Beneški listini iz leta 1964), ampak mora biti podobno kot pisni oziroma verbalni del poročil tudi ta čim bolj kritičen in analitičen. Prednosti vključevanja kvalitetnih vizualnih gradiv v konservatorsko-restavratorsko dokumentacijo je več. Med drugim nam omogočajo, da bolj jasno in poenostavljeno prikažejo tisto, kar je kompleksno, omogočajo hipen pogled na celoto nekega pojava, je način, s katerim lažje predstavimo uporabljene ali načrtovane koncepte, postopke, materiale naročnikom in javnosti ter s tem sredstvo učinkovitejše komunikacije.Založba Univerze20242024-04-11 15:39:51Drugo155683sl