<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155661"><dc:title>Hranilna vrednost travne silaže in njena primernost za prehrano krav molznic na nekaterih kmetijah v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Košnjek,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirman,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>krave</dc:subject><dc:subject>molznice</dc:subject><dc:subject>prehrana živali</dc:subject><dc:subject>travna silaža</dc:subject><dc:subject>hranilna vrednost</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge smo preučevali hranilno vrednost travnih silaž med leti 2018 in 2022 iz kmetij osrednjeslovenske regije. V raziskavo smo vključili 139 vzorcev travnih silaž prve, druge in nadaljnjih košenj, ki so jih analizirali s pomočjo NIRS v laboratoriju LKS v Nemčiji. Povprečna vsebnost suhe snovi (SS) analiziranih travnih silaž je bila 425 g/kg. Povprečne vsebnosti ostalih analiziranih kazalnikov so naslednje: surovi pepel (SP) 102 g/kg SS, surove beljakovine (SB) 137 g/kg SS, surova vlaknina (SV) 270 g/kg SS, surove maščobe (SM) 32 g/kg SS, sladkorji 56 g/kg SS, hohenheimski plinski test (HFT) 43,8 ml/200 mg SS, organska snov v kislem detergentu netopne vlaknine (KDVom) 303 g/kg SS, pH vrednost 4,72, amoniačni dušik (NH3-N) 7,5 %, v pepsinu nerazgradljive beljakovine (PNB) 26,2 %, delež topnih beljakovin (DTB) 54,2 %, presnovljiva energija (ME) 9,59 MJ/kg SS, neto energija za laktacijo (NEL) 5,68 MJ/kg SS, izkoristljive surove beljakovine (nXP) 126 g/kg SS in bilanca dušika v vampu (RNB) 2,0 g/kg SS. Z analizo variance smo ocenili vpliv leta in zaporedne košnje na hranilno vrednost travnih silaž. Statistično značilne razlike znotraj let smo potrdili pri vsebnosti SM, sladkorjih, HFT, pH vrednosti, NH3-N in RNB. Statistično značilno višje vsebnosti SB, nXP in RNB so imele silaže druge in nadaljnjih košenj, medtem ko je bila vsebnost SV in HFT statistično značilno višja pri prvi košnji. Statistično značilne in pozitivne ocene korelacijskih koeficientov smo potrdili med DTB in HFT (r = 0,336) ter SS in HFT (r = 0,192). Statistično značilne vendar negativne ocene korelacijskih koeficientov med SP in HFT (r = -0,432), PNB in HFT (r = -0,456), NH3-N in HFT (r = -0,322), KDVom in HFT (r = -0,316) ter pH in HFT (r = - 0,257). Največjo oceno korelacije pa smo ugotovili med sladkorji in HFT (r = 0,762).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-11 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155661</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
