<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155656"><dc:title>Prosti čas staršev otrok v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Dobnikar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rihter,	Liljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>predšolsko obdobje</dc:subject><dc:subject>prosti čas</dc:subject><dc:subject>aktivnosti</dc:subject><dc:subject>zasebni prosti čas</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>izzivi staršev</dc:subject><dc:subject>poklicno življenje</dc:subject><dc:subject>zasebno življenje</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>obremenjenost</dc:subject><dc:subject>organizirane oblike preživljanja prostega časa</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je raziskati prosti čas staršev otrok v predšolskem obdobju, kar bi starše lahko spodbudilo, da bi prostemu času pripisovali večji pomen, saj je ta pomemben in povezan tudi z ostalimi življenjskimi področji. Z vidika socialnega dela pa bi lahko socialne delavke spodbujale primere dobrih praks preživljanja prostega časa in okrepile storitve, ki bi staršem omogočile bolj dostopno in kakovostno preživljanje prostega časa. V teoretičnem uvodu predstavim definicije starševstva, kjer med drugim opredelim pojma biološko in socialno starševstvo. Nadaljujem s predstavitvijo nekaterih izzivov staršev predšolskih otrok, kjer se osredotočim na neenakopravnost spolov, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter koncepta otrokocentričnosti in protektivnega otroštva. Pišem tudi o starševskem stresu in obremenjenosti, prostem času staršev otrok v predšolskem obdobju, v sklopu katerega predstavim definicije prostega časa ter pišem o družini in prostem času. V zadnjem poglavju teoretičnega uvoda obravnavam vlogo socialnega dela v prostem času staršev otrok v predšolskem obdobju. V empiričnem delu naloge na podlagi kvalitativne raziskave, ki sem jo izvedla na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu, predstavim prosti čas desetih staršev otrok v predšolskem obdobju. Ugotavljam, da sta definiranje in preživljanje prostega časa povezana z območjem bivanja staršev predšolskih otrok. Ugotavljam tudi, da so stanovanjske okoliščine povezane s podporo, ki jo starši predšolskih otrok prepoznajo v sklopu prostega časa. Prav tako ugotavljam, da so omejitve, ki jih starši predšolskih otrok navajajo glede preživljanja prostega časa, povezane z njihovim lastnim prispevkom, ki zajema organiziranje in načrtovanje vnaprej, razporeditev aktivnosti v dnevu na način, da je prostega časa dovolj, dobro izkoriščen prosti čas in spontanost. Ugotavljam, da imajo ženske manj prostega časa zase in posledično bolj stremijo k času zase.</dc:description><dc:publisher>[A. Dobnikar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-10 09:00:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155656</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
