<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155628"><dc:title>Vloga Ministrstva za zdravje na področju razvoja kozmetične zakonodaje in varstva potrošnikov</dc:title><dc:creator>Gruden,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečarič,	Mirko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kozmetična zakonodaja</dc:subject><dc:subject>kozmetični izdelek</dc:subject><dc:subject>varstvo potrošnikov</dc:subject><dc:subject>enotni trg</dc:subject><dc:subject>Ministrstvo za zdravje</dc:subject><dc:subject>EU</dc:subject><dc:subject>EK.</dc:subject><dc:description>Ključni cilj razvoja evropske kozmetične zakonodaje je zagotavljanje varstva
potrošnikov in dostopnost varnih kozmetičnih izdelkov na enotnem evropskem trgu.
Zaradi strogih varnostnih zahtev za varovanje zdravja ljudi, opredeljenih v temeljnem
dokumentu Evropske unije, tako imenovani vseevropski kozmetični uredbi, so
kozmetični izdelki, ki se prodajajo v okviru unije, varnejši. Z uredbo so se v primerjavi
s prejšnjo ureditvijo v okviru evropske direktive poenostavili postopki, ki jim morajo
slediti podjetja in regulativni organi za zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, živali in
okolja.
Glavno vlogo v Republiki Sloveniji na področju implementacije in izvajanja kozmetične
zakonodaje ima Ministrstvo za zdravje s svojima organoma v sestavi, in sicer Uradom
Republike Slovenije za kemikalije (URSK) in Zdravstvenim inšpektoratom Republike
Slovenije (ZIRS). V diplomskem je preučen razvoj evropske kozmetične zakonodaje,
razlogi za spremembe ter pomen regulative na tem izredno razvitem, hitro rastočem in
inovativnem družbeno ekonomskem segmentu. Identificirane so tudi ključne težave na
evropskem in slovenskem prostoru, predvsem z vidika državnih institucij. Podani so
predlogi izboljšav, ki jih s stališča intervjuvancev predstavljajo predvsem povečanje
kadrovskih kapacitet, identifikacija strokovnjakov za ocenjevanje varnosti izdelkov,
usposabljanja ocenjevalcev in potrošnikov ter hitrejši postopki sprejemanja
zakonodajnih sprememb.
Pri raziskavi je bila poleg deskriptivne metode in analize sekundarnih virov,
uporabljena tudi primerjalna metoda. Za raziskovanje izzivov, ki jih prinašajo novosti v
zakonodaji ter težav, s katerimi se pri svojem delu soočata regulatorna organa, pa je
bila uporabljena metoda intervjuja.</dc:description><dc:publisher>[A. Gruden]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-09 10:05:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155628</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
