Opredelitev favne obalnega detritnega dna v slovenskem morju z uporabo dveh različnih pristopovPremrl, Tjaša (Avtor) Mavrič, Borut (Mentor) Lipej, Lovrenc (Komentor) epibentosepifavnaobalno detritno dnoslovensko morjevideo sanidredžametode vzorčenjaNamen magistrskega dela je bil favnistični pregled cirkalitoralne združbe obalnega detritnega dna v slovenskem morju z dvema različnima pristopoma, to sta analiza vzorcev, pridobljenih z dredžo, in pregled video posnetkov na morskem dnu, pridobljenih z video dredžo in video sanmi. Pristop pregledovanja posnetkov je bil razvijan v okviru te naloge, prav tako je tekom naloge potekalo tudi nadgrajevanje in testiranje metode video sani. Z uporabo različnih metod smo ugotovili glavne značilnosti strukture epibentoške združbe, ki jo sestavljajo spužve, mehkužci, plaščarji, raki in iglokožci. Najbolj številčna in prevladujoča vrsta obravnavanega območja je kačjerep O. quinquemaculata. Odkrili smo tudi facies z algo P. squamaria, ki na območju faciesa predstavlja prevladujočo vrsto in vpliva tudi na samo strukturo združbe. Primerjali smo pridobljene parametre obeh metod. Ugotovili smo, da oba uporabljena pristopa omogočata dober vpogled v strukturo epibentoške združbe na obalnem detritnem dnu, a ima vsaka svoje omejitve. Prednost vzorčenja z dredžo je ta, da zaznamo večje število taksonov (tudi majhne in kriptične), določljivost organizmov je bolj natančna in dobimo ključen parameter vrednotenja združbe, to je mokra masa. Prednost video posnetkov je, da lahko v krajšem času zajamejo podatke s precej večjega območja, lahko se zazna in prešteje določene relevantne organizme, ki jih v vzorcih iz dredže ne moremo (npr. številne spužve), dobimo vpogled v fizično strukturo morskega dna in v razporeditev organizmov ter v njihovo vedenje. Nadgradnja pridobivanja video posnetkov z video sanmi je pokazala, da lahko dovolj kvalitetno ugotavljamo strukturo in stanje epibentoške združbe, kot tudi spremembe v prostoru in času. Ključno je tudi, da je omenjena metoda nedestruktivna. Ugotovili smo, da je zaradi opisanih prednosti smiselno metodo video sani uporabljati kot osnovno metodo za oceno stanja epibentoške združbe. Za celovitejši vpogled pa je smotrno komeplementarno uporabiti tudi druge načine vzorčenja, kot so npr. dredžanje, podvodni pregledi ali vzorčenje z avtonomno potapljaško opremo.[T. Premrl]20242024-04-07 07:15:07Magistrsko delo/naloga155583sl