<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155580"><dc:title>VPLIV MOTEČIH DEJAVNIKOV NA OBREMENITEV ČASTNIKA V STRAŽI MED SIMULACIJO MANEVRA IZOGIBANJA</dc:title><dc:creator>Žagar,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dimc,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Biometrične meritve</dc:subject><dc:subject>človeški faktor</dc:subject><dc:subject>navtični simulator</dc:subject><dc:subject>moteči dejavnik</dc:subject><dc:description>Na ladji je častnik v krovni službi (ang. Officer On Watch (OOW)) oseba, ki ima poleg drugih predpisanih nalog tudi osnovno dolžnost, da med stražo na poveljniškem mostu, od koder ima pregled nad inštrumenti in okolico, varno upravlja s plovilom. Varnost plovbe zagotavlja dosledno upoštevanje pomorskih pravil, (ang. Collision Regulation (COLREG)), kjer so zbrana in opisana izogibanja plovil v tipičnih okoliščinah, skupaj s priporočili, kot je na primer minimalna razdalja med potencialno nevarnimi plovili (ang. Closest Point to Approach (CPA)), ko varnost plovbe v danih pogojih postane ogrožena. Dodatne naloge med delovnim časom, ki nimajo neposredne zveze z navigacijo, povečujejo delovno obremenitev uporabnika, kar stroka obravnava kot obremenjujočo okoliščino. 
Namen raziskave je pregled raziskovalnega področja in možnosti merjenja psihofizioloških parametrov udeleženca med manevrom izogibanja v navtičnem simulatorju. Glavni cilj je raziskati načine zajema podatkov skupaj z njihovo interpretacijo med simuliranim manevrom izogibanja nevarnostim med plovbo. Potencialno nevarne navigacijske napake, znane kot Human Erroneous Action (HEA), povzročajo prekomerne obremenitve, ki jih običajno povezujejo z vzroki za incidente na morju. Dizajn eksperimenta vključuje dva tipična sklopa plovbe: navigacijo in manevriranje. V prvem sklopu sodelujejo izkušeni poveljniki (N=5), v drugem pa piloti (N=8) ter študenti (N=8). Vsak sklop vsebuje kontrolno in eksperimentalno fazo meritve, kjer z večsenzorsko biometrično zapestnico merimo psihofiziološki odziv udeležencev glede na prisoten moteč dejavnik. Opazovane telesne značilke so srčni utrip, prevodnost kože in povprečna vrednost krvi v tkivu, katerih vrednosti nato primerjamo s posameznimi fazami meritve, iz česar sklepamo o intenziteti telesnega odziva, kar nakazuje na obremenitev udeleženca. 
Statistična orodja se uporabljajo za vizualizacijo podatkov in ovrednotenje vpliva posameznih parametrov, ki se običajno pojavijo bodisi med manevrom preprečevanja trčenja, ko je bil častnik izpostavljen motečim dejavnikom, bodisi med stanjem povečane pozornosti med vplutjem v pristanišče. Rezultati kažejo na značilne telesne odzive med simulacijami zahtevnejšega manevra, kar podaljšuje reakcijski čas in s stališča varnosti navigacije nakazuje na potencialno nevaren odziv. Načrtovanje eksperimenta je zahtevno zaradi omejitev simulatorja, tipa simulirane navigacije in vrste uporabljenega senzorja. Po skrbnem preučevanju razpoložljive literature smo predstavili izvirno eksperimentalno zasnovo z uporabo neinvazivnih biometričnih senzorjev.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-06 08:45:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155580</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
