<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155556"><dc:title>Ocena ravni telesne pripravljenosti pri fizioterapevtih za  preprečevanje bolezni mišičnoskeletnega sistema na delovnem mestu</dc:title><dc:creator>Horvat Tišlar,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kukec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>telesna aktivnost</dc:subject><dc:subject>telesna pripravljenost</dc:subject><dc:subject>z delom povezane mišično-skeletne motnje</dc:subject><dc:description>Ozadje: Bolezni mišičnoskeletnega sistema na delovnem mestu (BMDM) so drugi najpogostejši vzrok kratkoročne odsotnosti z dela. Zaradi narave svojega dela sodijo F med populacijske skupine z visokim tveganjem za razvoj BMDM. Kljub dobremu poznavanju dejavnikov za mišičnoskeletna obolenja je poznavanje TP kot dejavnika pri preprečevanju BMDM pri F zelo slabo raziskano.

Namen: Preučiti povezanost z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj (BMDM) s stopnjo telesne pripravljenosti (TP) in telesno aktivnostjo (TA) ter opredeliti njihovo medsebojno povezanost v ločeni skupini delovnih fizioterapevtov (F) in študentov fizioterapije (ŠF).

Metode in raziskovalne zasnove: Celotna raziskava bila je zasnovana na kombiniranih metodoloških pristopih z uporabo različnih zasnov raziskav (Faza I: kvantitativni pristop, presečna zasnova raziskave s pomočjo vprašalnika in meritev pri skupini ŠF, Faza II: kvantitativni pristop, presečna zasnova raziskave z uporabo vprašalnika in meritev pri skupini F, ki delajo v praksi; Faza III: kvalitativni pristop, intervjuji s ključnimi deležniki iz različnih delovnih okoljih F).

Rezultati: Študenti fizioterapije so imeli običajno slabo mišično moč (49 %), mišično vzdržljivost (37 %) in prožnost (66 %). Najpogostejše mišično-skeletne bolezni so bile bolečine v križu (33 %), bolečine v zgornjem delu hrbta (12 %) in bolečine v vratu (12 %). Tisti s slabo kardiorespiratorno kondicijo so imeli 3,7-krat večjo verjetnost za pojav bolečine v kolenu (OR=3,722, 95 % CI=1,279–10,834, p=0,016) v univariatnem modelu in 6,0-krat (OR=6,041, 95 % CI=1,678–21,748, p=0,006) v multivariatnem modelu. Poleg tega je bila slaba mišična vzdržljivost povezana z bolečino zaradi mišično-skeletnih motenj na kateri koli lokaciji (OR=2,253, 95% CI=1,199–4,232, p=0,012). Slaba kardiorespiratorna vzdržljivost (OR=3,632, 95 % CI=1,050–15,011, p=0,042) in slaba mišična moč (OR=3,737, 95 % CI=1,099–12,702, p=0,035) sta bili povezani z bolečino v zapestju in roki. Nazadnje so delovni fizioterapevti poročali, da je TP pomemben del njihovega vsakdanjega urnika.

Zaključek: Študenti fizioterapije imajo bolečine v križu še pogosteje kot njihovi starejši višji kolegi fizioterapije, drugo pa je, da ima izjemno visok odstotek študentov fizioterapije slabo gibljivost.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-06 07:15:50</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155556</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
