Izglagolske krščanske terminološke tvorjenke v slovenskih nabožnih priročnikih do srede 19. stoletjaLegan Ravnikar, Andreja (Avtor) slovenščinaliturgična terminologijazgodovinska terminologijakrščanski terminibesedotvorjeizglagolski samostalnikiPri krščanskih samostalniških terminih, tvorjenih iz glagola, se pojavljajo skoraj vsi skladenjskopodstavni vzorci. Ugotavljali smo najbolj produktivne besedotvorne postopke in besedotvorne pomenske skupine z enakofunkcijskimi obrazilnimi morfemi, ki v besedilih izkazujejo različno pogostnost rabe (frekvenco). Zaradi pomenske nediferenciranosti predvsem obrazilnih morfemov spomenom dejanja in rezultata glagolskega dejanja smo pomen tvorjenk razpoznavali v sobesedilni rabi. Izkazalo se je, da so terminološke tvorjenke pretežno (navadne) izpeljanke, največkrat izpričane v besedotvornem pomenu dejanja in vršilca glagolskega dejanja, medtem ko je na primer za besedotvornipomen predmet, povezan z dejanjem, najden le kak posamični primer. Med izglagolskimi tvorjenkami s pomenom dejanja preko polovico primerov predstavljajo glagolniki s priponskim obrazilnim morfemom (-a/e/ova)nje, po produktivnosti tvorbe sledi izpeljava z ničtim obrazilnim morfemom -? ter s priponskima obraziloma -a in -ba. Pri vršilcu glagolskega dejanja se ob podstavi iz nedovršnih in dovršnih glagolov najpogosteje razvrščajo priponska obrazila -nik in -ník, -vec, -ar in -tel, -teo, medtem ko so ostala ostajala na obrobju terminološke tvorbe. V okviru tipološke predstavitve smo sproti opozarjali na prvine narečnih besedotvornih sestavov, na vpliv nemške jezikovne podlage, ki je zaviralno vplivala na razmah slovenskih tvorbenih postopkov, ter na izmenjave terminoloških tvorjenk v tristoletnem razvojnem loku.20072024-04-05 09:46:49Neznano155531sl