Preventiva in pomoč šolske svetovalne službe srednješolkam z motnjami hranjenjaDebevc, Maša (Avtor) Gril, Alenka (Mentor) motnje hranjenjaduševna stiskaduševna motnjamladostništvošolska svetovalna službašolski prostorMotnje hranjenja so v obdobju mladostništva razširjena problematika. Predstavljajo odraz globoke čustvene stiske, ki se navzven kaže v spremenjenem odnosu do hranjenja in telesa. Velikokrat ostanejo prikrite zaradi ozkih in strogih diagnostičnih kriterijev, družbene sprejemljivosti škodljivih načinov prehranjevanja in stigme. Najranljivejša skupina so prav mladostnice v času srednješolskega izobraževanja. Socialna delavka, zaposlena v srednješolski svetovalni službi, je tista, ki je z dijakinjami vsakodnevno v stiku, in lahko z vzpostavitvijo varnega, zaupnega ter sodelovalnega odnosa z različnimi deležniki (srednješolkami, starši, profesorji, zunanjimi strokovnjaki) pomembno vpliva na hitro prepoznavanje motnje hranjenja in ustrezno ukrepanje ter nudenje pomoči in podpore. Skupaj z mladostnico lahko načrtuje prve korake na poti k svobodnejšemu, polnejšemu življenju. V magistrskem delu raziskujem vlogo socialne delavke, zaposlene v šolski svetovalni službi na srednji šoli, v povezavi s problematiko motenj hranjenja. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavim področje motenj hranjenja, tj. opredelim duševno zdravje in motnje hranjenja, predstavim različne pojavne oblike motenj hranjenja, dejavnike tveganja in tudi posledice, ki se lahko kažejo na različnih področjih življenja. Nato predstavim srednješolsko svetovalno službo, ki ima pri prepoznavanju motenj hranjenja in nadaljnjem sodelovanju ter preventivnem delovanju pomembno vlogo. Opredelim temeljni cilj, naloge, načela in osnovne vrste dejavnosti šolske svetovalne službe v srednji šoli. Predstavim njeno vlogo pri varovanju duševnega zdravja dijakinj in zmanjševanju tveganj za razvoj težav v duševnem zdravju v šolskem okolju. V nadaljevanju poudarek namenim sodelovanju s srednješolkami, ki se soočajo z motnjami hranjenja, pa tudi z ostalimi deležniki, kot so starši, profesorji in zunanji strokovnjaki. Predstavim tudi možnosti preventivnega delovanja na področju motenj hranjenja v šolskem okolju. V drugem delu magistrske naloge je predstavljena kvalitativna raziskava, katere rezultati kažejo, da se socialne delavke pri svojem delu razmeroma pogosto srečujejo s srednješolkami, ki se soočajo z motnjami hranjenja. Dostopnost, osebna zavzetost socialnih delavk in odnos, ki ga vzpostavijo z dijakinjami, so se izkazali kot pomembni predpogoji, da se sodelovanje sploh lahko prične. Socialne delavke med pogovorom s srednješolkami, ki se soočajo z motnjami hranjenja, naslavljajo različne teme, ki so neposredno ali posredno povezane z motnjami hranjenja, pri čemer se opirajo tudi na socialnodelovne koncepte ter znanja in kompetence, pridobljene v času študija socialnega dela. Socialne delavke izpostavljajo pomembnost enotnosti oz. usklajenega delovanja različnih strokovnjakov in pomembnih oseb v življenju mladostnice (svetovalnih delavk, kliničnih psihologov, staršev, profesorjev, športnih trenerjev …). Rezultati analize prav tako kažejo, da se preventivna dejavnost na temo duševnega zdravja izvaja na vseh srednjih šolah, vključenih v raziskavo, na temo motenj hranjenja pa na polovici srednjih šol. Največji dejavnik tveganja, ki po mnenju in izkušnjah socialnih delavk prispeva k nezadovoljstvu mladostnic z lastnim telesnim izgledom in pojavnosti motenj hranjenja med srednješolkami, je prekomerna in neustrezna uporaba socialnih omrežij ter izpostavljenost lepotnim idealom, ki jih le-ta prikazujejo.[M. Debevc]20242024-04-05 09:00:31Magistrsko delo/naloga155512sl