<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155476"><dc:title>Pridobivanje fenolnih spojin s kultivacijo na trdnem substratu iz izbranih bioloških ostankov z uporabo različnih vrst gliv</dc:title><dc:creator>Doneva,	Angela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kržišnik,	Davor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vek,	Viljem	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>biološki ostanki</dc:subject><dc:subject>Aspergillus niger</dc:subject><dc:subject>Aspergillus flavus</dc:subject><dc:subject>Rhizopus arrhizus</dc:subject><dc:subject>Pleurotus ostreatus</dc:subject><dc:subject>kultivacija na trdnem gojišču</dc:subject><dc:subject>polifenoli</dc:subject><dc:subject>SSF</dc:subject><dc:description>Živilski in lesni ostanki so odličen vir surovin za izvajanje okolju prijaznih biotehnoloških procesov. V ta namen smo v magistrski nalogi poskusili izrabiti potencial bioostankov ter z različnimi naravnimi razkrojevalci in plesnimi dobiti povečane količine sproščenih polifenolov. Polifenoli so naravne spojine, ki izkazujejo
velik aplikativni potencial v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji predvsem zaradi antioksidativne sposobnosti. Kot delovne organizme smo določili štiri vrste
gliv: A. niger, R. arrhizus, P. ostreatus in A. flavus ter šest različnih substratov za izvajanje kultivacije na trdnem gojišču (SSF): uporabljene čajne vrečke metinega,
zelenega in sadnega čaja, kavna usedlina ter otrobe jedrovine in skorje jelke. Kultivacijo smo uspešno zastavili in je trajala 15 dni, pri čemer smo vzorčenje izvedli
dvakrat. Da bi na koncu procesa SSF dobili fenolne spojine, smo izvedli ekstrakcijo s tremi tehnikami, z magnetnim mešalom, z ultrazvokom in s pospešeno ekstrakcijo s topilom. Vzorce, ki so jih v našem primeru predstavljali polifenolni ekstrakti, smo gravimetrično in spektrofotometrično analizirali ter pregledali profil prisotnih spojin s tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Obdelani rezultati so pokazali, da smo uspešno izvedli proces in da lahko s primernimi delovni organizmi iz bioostankov pridobimo večje količine polifenolov. Da bi bil celotni postopek pridobivanja polifenolnih spojin učinkovitejši in ekonomsko ugodnejši, smo pregledali še, katera metoda ekstrakcije je najbolj učinkovita. Izkazalo se je, da so vse tri tehnike med seboj primerljive in učinkovite.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-04 07:15:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155476</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
