<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155432"><dc:title>Klinična pot kot orodje kakovosti pri zdravstveni obravnavi pacienta s kronično ledvično boleznijo</dc:title><dc:creator>Kegljevič Luzar,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>timsko delo</dc:subject><dc:subject>multidisciplinarnost</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>integrirana klinična pot</dc:subject><dc:description>Uvod: Vsi zdravstveni sistemi stremijo k izboljšanju celovite kakovosti in k doseganju varnosti zdravstvenih storitev. Kadar v procesu nastopa človeški dejavnik, vedno obstaja možnost napake, zato je treba vsak proces organizirati tako, da v največji možni meri preprečimo možnost nastanka varnostnih odklonov. To poskušamo doseči z različnimi orodji. Eno od teh orodij je klinična pot. Za vzpostavitev učinkovite klinične poti sta ključnega pomena ustrezna komunikacija in timsko delo. Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je kakovost in varnost obravnave pacientov s kronično ledvično boleznijo v okviru multidisciplinarnega tima in kakšne so ovire ter priložnosti za razvoj (integrirane) klinične poti za obravnavo pacientov s kronično ledvično boleznijo v izbrani bolnišnici. Metode dela: Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo zbiranja podatkov. Izvedeno je bilo anketiranje in intervjuvanje. Anketiranje je potekalo med vnaprej določenimi zaposlenimi v Splošni bolnišnici Novo mesto z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavo se je vključilo 57 zdravstvenih delavcev. Polstrukturirani intervju je bil izveden s šestimi pacienti na Oddelku za nefrologijo in dializo. Rezultati: Anketiranci navajajo, da je obravnava pacienta s kronično ledvično boleznijo po klinični poti bolj varna, kontinuirana, koordinirana, poteka bolj tekoče in je krajša (47,4 %). Anketiranci menijo, da so v timsko komuniciranje vsi člani tima enakovredno vključeni in dobro timsko sodelujejo (45,6 %). Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v oceni vpliva sodelovanja v multidisciplinarnem timu pri obravnavi pacientov s kronično ledvično boleznijo glede na poklic. Anketirani ocenjujejo, da uporaba klinične poti ne bi pomembno izboljšala komunikacije in sodelovanja med zdravstvenimi (so)delavci pri obravnavi pacienta s kronično ledvično boleznijo. V intervjujih smo ugotovili, da je komunikacija pomemben del zdravstvene obravnave pacienta s kronično ledvično boleznijo in da so pacienti zadovoljni s komunikacijo zdravstvenega osebja. Razprava in zaključek: Ključna značilnost klinične poti sta dobro timsko delo in ustrezna komunikacija. Učinkovita komunikacija pogojuje vzpostavitev in vzdrževanje dobrih odnosov znotraj tima in je ključna za uspešno sodelovanje v multidisciplinarnem timu. Rezultati raziskave kažejo potrebo po izvajanju različnih aktivnosti za resnično vpeljavo klinične poti in spodbujanje boljše komunikacije znotraj timov za krepitev sodelovanja v multidisciplinarnih timih.</dc:description><dc:publisher>[T. Kegljevič Luzar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-02 10:43:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155432</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
