Ocenjevanje učinkovitosti uterotonikov z elektrohisterografijoPaljk Likar, Ivana (Avtor) Trojner Bregar, Andreja (Mentor) Lučovnik, Miha (Komentor) Elektrohisterografijaatonijacarski rezpoporodna krvavitevuterotonikioksitocinkarbetocin.Uvod: Poporodna krvavitev je vodilni vzrok maternalne obolevnosti in umrljivosti v svetu. Najpogostejši vzrok za njen pojav (do 90 % primerov) je atonija ali neprimerno krčenje maternice. Karbetocin je agonist oksitocinskih receptorjev, ki je po zadnjih raziskavah enakovreden, oziroma še bolj učinkovit od priporočenega uterotonika oksitocina. Elektrohisterografija je objektivna, neinvazivna metoda spremljanja dinamike delovanja maternice, ki so jo v raziskovalne namene že obsežno uporabili v nosečnosti, med porodom. Zaenkrat še ni znane raziskave, kjer bi s pomočjo elektrohisterografije preverjali učinkovitost uterotonikov na krčljivost maternice po porodu. Namen naše raziskave je bil primerjati spremembe v poporodnem elektrohisterogramu pri porodnicah, ki so po carskem rezu prejele preventivni odmerek oksitocina ali karbetocina. Metode: V enocentrično randomizirano raziskavo smo vključili 64 zdravih nosečnic z enoplodno nosečnostjo ob roku (? 37 tednov nosečnosti), predvidenih za elektivni carski rez, zaradi stanja po predhodnem carskem rezu. Po operaciji smo porodnicam odvzeli vzorec krvi za laboratorijske preiskave (hemogram) in posneli 15-minutni elektrohisterogram. Preiskovanke smo randomizirali v dve skupini: prva skupina je prejela enkratni odmerek karbetocina 100 µg (Pabal®) intravensko, druga skupina je prejela 5 IE oksitocina (Syntocinon®) intravensko. Po prejetem uterotoniku smo posneli 30-minutni elektrohisterogram, ki mu je sledil še tretji 30-minutni EHG dve uri po aplikaciji zdravila. Ob vsakem snemanju elektrohisterograma smo pacientke prosili, da ovrednotijo bolečino s pomočjo vizualno analogne skale. Elektrohisterograme smo snemali s pomočjo dveh parov bipolarnih elektrod na trebušni steni, uporabili smo za to namenjen snemalni aparat. Na elektrohisterogramu smo vizualno identificirali salvam podobne kontraktilne elemente (»psevdo salve«). Preko Fourierove analize smo za vsak analiziran kontraktilni element pridobili integral spektra gostote moči. Analizirali smo tudi srednjo vrednost najvišje frekvence, srednjo vrednost najvišje amplitude spektra gostote moči, pogostost in trajanje psevdo salv. Rezultati: Sprememba (med sprejemom in po dveh urah po uterotoniku) najvišje frekvence spektra gostote moči je bila statistično pomembno manjša v oksitocinski skupini (Mediana spremembe= 0,07 Hz (Interkvartilni razpon: 0,87 Hz) v primerjavi s karbetocinsko skupino (Mediana spremembe = – 0,63 Hz (Interkvartilni razpon: 0.20 Hz); p = 0,004, Wilcoxonov test predznačenih rangov). Statistično pomembno razliko smo beležili pri najvišji frekvenci spektra gostote moči dve uri po aplikaciji uterotonika, kjer smo namerili povišanje v oksitocinski skupini in znižanje v karbetocinski skupini (Mediana = 0,43 Hz (Interkvartilni razpon: 0,12 Hz) v primerjavi z Mediano = 0,39 Hz (Interkvartilni razpon: 0,08 Hz); p = 0,030, Mann-Whitneyev U test). Pri ostalih parametrih nismo beležili statistično značilnih razlik. Statistično značilne razlike v spremembi v hemoglobinu in hematokritu v 24 urah po carskem rezu nismo dokazali. Ugotovili nismo niti statistično značilnih razlik v oceni bolečine s pomočjo vizualno analogne skale med obema skupinama preiskovank, beležili smo primerljive neželene učinke. Zaključek: Izmerili smo pomembno višji elektrohisterografski parameter, najvišjo frekvenco spektra gostote moči, dve uri po aplikaciji oksitocina v primerjavi s skupino, ki je prejela karbetocin. Elektrohisterografija po porodu lahko predstavlja dodatno, objektivno metodo za preučevanje učinkovitosti uterotonikov.20242024-03-31 07:15:34Doktorsko delo/naloga155422sl