<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15542"><dc:title>Analiza entomofavne v pasteh s feromoni na ploskvi intenzivnega monitoringa stanja gozdov v Sloveniji na Brdu pri Kranju v letu 2005</dc:title><dc:creator>Vrhovnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>entomofavna</dc:subject><dc:subject>feromonske pasti Theysohn</dc:subject><dc:subject>Ips typographus (L.)</dc:subject><dc:subject>Pityogenes chalcographus (L.)</dc:subject><dc:subject>vpliv meteoroloških dejavnikov</dc:subject><dc:subject>dodatni ulov</dc:subject><dc:subject>Brdo pri Kranju</dc:subject><dc:subject>intenzivni monitoring stanja gozdov</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Z uporabo feromonskih pasti znamke Theysohnr za velikega osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) smo na ploskvi Intenzivnega monitoringa stanja gozdov v Sloveniji na Brdu pri Kranju v času od 30.4. pa do 23.10.2005 zbrali na dveh lokacijah poleg omenjenih vrst tudi druge vrste žuželk (dodatni ulov).Na vsaki lokaciji smo imeli tri pasti. Ena je vsebovala feromon Pheropraxr, druga Chalcopraxr in tretja je bila brez feromona za kontrolo. Ugotovili smo, glede na rezultate podobnih raziskav v Sloveniji, relativno majhno abundanco vrste Ips typographus in relativno veliko abundanco vrste Pityogenes chalcographus, kar je bilo posledica razmerja razvojnih faz v habitatnih tipih, kjer se pojavlja navadna smreka (zastopanost mlajših razvojnih faz navadne smreke). Povprečna mesečna temperatura je povezana s količino mesečnega ulova, saj je le-ta večji, če je večja tudi povprečna mesečna temperatura. Glede padavin se količina ulova za obe vrsti zmanjšuje s povečanjem mesečnih padavin in obratno. Ugotovili smo tudi večji ulov na lokaciji, ki je bila bolj izpostavljena soncu. Pri dodatnem ulovu smo določilipredstavnike 22 družin hroščev (Coleoptera). Najpogosteje so se pojavljale družine Ostomidae, Elateridae, Staphylinidae, Nitidulidae ter Histeridae. Najbolj je izstopala vrsta Nemosoma elongatum, sledile so ji vrsteiz rodu Formica (Hymenoptera).</dc:description><dc:publisher>[M. Vrhovnik]</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:41:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15542</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
