<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155402"><dc:title>Vloga segmentov molekule Ninjurin 1 v poškodbi celične membrane</dc:title><dc:creator>Smrekar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hafner Bratkovič,	Iva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ninjurin-1</dc:subject><dc:subject>NINJ1</dc:subject><dc:subject>poškodba celične membrane</dc:subject><dc:subject>PMR</dc:subject><dc:subject>celična smrt</dc:subject><dc:subject>oligomerizacija</dc:subject><dc:description>Ninjurin-1 (NINJ1) je transmembranski protein, ključen pri posredovanju poškodbe celične membrane pri nekaterih oblikah litične celične smrti, vključno s piroptozo.  Ninjurin-2 (NINJ2), ki je pri sesalcih drugi predstavnik družine ninjurinov, ne sodeluje pri poškodbi celične membrane. Z magistrskim delom smo želeli pridobiti vpogled v mehanizem, po katerem NINJ1 posreduje poškodbo celične membrane. Načrtovali in izdelali smo točkovne mutante in skrajšane različice NINJ1. Glede na poravnavo aminokislinskih zaporedij  NINJ1 in NINJ2 smo načrtovali tudi himere NINJ1 in NINJ2, kjer smo med njima opravili zamenjavo posameznih segmentov. Konstrukte smo z lipofekcijo vnesli v celice HEK 293T, kjer smo po 24 urah merili celično smrt preko privzema barvila propidijev jodid ter aktivnosti laktat dehidrogenaze. Izražanje proteinov smo ovrednotili s prenosom western, izražanje na celični membrani pa s pretočno citometrijo, zaradi česar smo konstrukte opremili z oznakami FLAG in HA.  Z modro nativno gelsko elektroforezo smo pokazali, da NINJ1 oligomerizira in opazili oligomere višjega reda, ki so bili pri NINJ2 prisotni v manjši meri. Pokazali smo, da so proteini, ki so bili zmožni posredovanja PMR, zmožni tudi oligomerizacije.   Pokazali smo, da imata za posredovanje PMR pomembno vlogo predvidena regija amfipatične vijačnice in citosolna domena, medtem ko so transmembranski vijačnici 1 in 2 ter zunajcelični C-konec izmenljivi med NINJ1 in NINJ2. Vpliva N-konca (adhezijskega motiva NINJ1) zaradi nasprotujočih rezultatov nismo mogli opredeliti.
Naši rezultati nakazujejo na pomembno vlogo amfipatične vijačnice in citosolnega predela NINJ1 v poškodbi celične membrane, kar skupaj z nedavnimi strukturnimi študijami lahko pripomore k razvoju inovativnih strategij za zaviranje poškodbe celične membrane, ki jo posreduje NINJ1 in s tem vnetja, ki ga ta proces povzroči.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-30 07:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155402</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>