<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155330"><dc:title>Ponovljivost in zanesljivost ehokardiografskih meritev za oceno diastolične funkcije</dc:title><dc:creator>Pečnik,	Nejka Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tretjak,	Martin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>ultrazvok srca</dc:subject><dc:subject>ehokardiografija</dc:subject><dc:subject>diastolična funkcija</dc:subject><dc:subject>diastolična disfunkcija</dc:subject><dc:subject>ponovljivost meritev</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>radiološki inženirji</dc:subject><dc:description>Uvod: Ultrazvočna preiskava srca je nepogrešljiva preiskovalna metoda, s katero lahko 
predvidimo potek zdravljenja preiskovanca. Med drugim ima ehokardiografija osrednjo vlogo pri oceni diastolične funkcije. Z izrazom diastolična disfunkcija označujemo več 
motenj v delovanju levega prekata, zaradi katerih se levi prekat v diastoli ne more primerno polniti brez povišanega polnilnega tlaka. 
Namen: Z nalogo smo preverjali ponovljivost in 
zanesljivost meritev diastolične funkcije srca med radiološkim inženirjem in specialistom 
kardiologom. Raziskovali smo tudi upoštevanje takrat posodobljenih priporočil za ocenjevanje diastolične funkcije. Metode dela: V raziskavi smo primerjali prisotnost in meritve diastolične funkcije z meritvami, ki so bile narejene pri pacientih leta 2019 v Slovenj Gradcu. Po pregledu literature smo na digitalno arhiviranih posnetkih predhodno narejenih 
ehokardiografskih preiskav odčitali meritve (E, A, e’sept, e’ lat, TR ^^^^, LAVI) pri sto zaporedno opravljenih preiskavah, ki so bile opravljene po letu 2019. Izključili smo bolnike z atrijsko fibrilacijo in prirojenimi srčnimi anomalijami. Meritve so bile izvedene s pomočjo 
doplerske ehokardiografije (pulzni, kontinuirani in tkivni dopler). Prisotnost diastolične disfunkcije smo ocenili s pomočjo priporočil in jo primerjali z oceno, ki je bila zapisana v izvidu pacienta. Po izračunani statistiki povprečji, smo opravili Bland-Altmanovo analizo za 
primerljivost meritev, intraklasni korelacijski koeficient za oceno zanesljivosti in Kappa statistiko za ujemanje končnega izvida pacientov.
Rezultati: Z analizo povprečji smo 
ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike pri meritvah e'sept (p=0,005, razlika med povprečjema je 2,8%) in e'lat (p=0,31, razlika med povprečjema je 4,2%). Za vse parametre smo izrisali Bland-Altmanove diagrame razlik, prikazali smo dobro ujemanje pri vseh parametrih z normalno porazdelitvijo. Pri e'sept in e'lat so razlike med ocenjevalcema signifikantne, vendar znotraj zadanih praktičnih mej sprejemljivosti. Z intraklasnim 
korelacijskim koeficientom smo dokazali visoko zanesljivost pri vseh parametrih. Skoraj popolno ujemanje prisotnosti diastolične funkcije smo dokazali s Kappa koeficientom 
(?=0,810). Med sto opravljenimi preiskavami so največkrat bile izpuščene naslednje meritve: TR ^^^^ (35-krat; deloma predpisujemo fizični odsotnosti regurgitacije), e'lat (25-
krat), LAVI (23-krat), e'sept (9-krat). Razprava in zaključek: Z nalogo smo dokazali visoko 
ponovljivost in zanesljivost meritev pomembnih za oceno diastolične funkcije med radiološkim inženirjem in specialistom kardiologom. Med sto pacienti do različne ocene 
diastolične funkcije ni prišlo zaradi razlike med meritvami, zato sklepamo, da razlike med ocenjevalcema niso klinično pomembne.</dc:description><dc:publisher>[N. J. Pečnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-27 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155330</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
