Ponovljivost in zanesljivost ehokardiografskih meritev za oceno diastolične funkcijePečnik, Nejka Jerneja (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Tretjak, Martin (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaultrazvok srcaehokardiografijadiastolična funkcijadiastolična disfunkcijaponovljivost meritevzanesljivostradiološki inženirjiUvod: Ultrazvočna preiskava srca je nepogrešljiva preiskovalna metoda, s katero lahko predvidimo potek zdravljenja preiskovanca. Med drugim ima ehokardiografija osrednjo vlogo pri oceni diastolične funkcije. Z izrazom diastolična disfunkcija označujemo več motenj v delovanju levega prekata, zaradi katerih se levi prekat v diastoli ne more primerno polniti brez povišanega polnilnega tlaka. Namen: Z nalogo smo preverjali ponovljivost in zanesljivost meritev diastolične funkcije srca med radiološkim inženirjem in specialistom kardiologom. Raziskovali smo tudi upoštevanje takrat posodobljenih priporočil za ocenjevanje diastolične funkcije. Metode dela: V raziskavi smo primerjali prisotnost in meritve diastolične funkcije z meritvami, ki so bile narejene pri pacientih leta 2019 v Slovenj Gradcu. Po pregledu literature smo na digitalno arhiviranih posnetkih predhodno narejenih ehokardiografskih preiskav odčitali meritve (E, A, e’sept, e’ lat, TR ^^^^, LAVI) pri sto zaporedno opravljenih preiskavah, ki so bile opravljene po letu 2019. Izključili smo bolnike z atrijsko fibrilacijo in prirojenimi srčnimi anomalijami. Meritve so bile izvedene s pomočjo doplerske ehokardiografije (pulzni, kontinuirani in tkivni dopler). Prisotnost diastolične disfunkcije smo ocenili s pomočjo priporočil in jo primerjali z oceno, ki je bila zapisana v izvidu pacienta. Po izračunani statistiki povprečji, smo opravili Bland-Altmanovo analizo za primerljivost meritev, intraklasni korelacijski koeficient za oceno zanesljivosti in Kappa statistiko za ujemanje končnega izvida pacientov. Rezultati: Z analizo povprečji smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike pri meritvah e'sept (p=0,005, razlika med povprečjema je 2,8%) in e'lat (p=0,31, razlika med povprečjema je 4,2%). Za vse parametre smo izrisali Bland-Altmanove diagrame razlik, prikazali smo dobro ujemanje pri vseh parametrih z normalno porazdelitvijo. Pri e'sept in e'lat so razlike med ocenjevalcema signifikantne, vendar znotraj zadanih praktičnih mej sprejemljivosti. Z intraklasnim korelacijskim koeficientom smo dokazali visoko zanesljivost pri vseh parametrih. Skoraj popolno ujemanje prisotnosti diastolične funkcije smo dokazali s Kappa koeficientom (?=0,810). Med sto opravljenimi preiskavami so največkrat bile izpuščene naslednje meritve: TR ^^^^ (35-krat; deloma predpisujemo fizični odsotnosti regurgitacije), e'lat (25- krat), LAVI (23-krat), e'sept (9-krat). Razprava in zaključek: Z nalogo smo dokazali visoko ponovljivost in zanesljivost meritev pomembnih za oceno diastolične funkcije med radiološkim inženirjem in specialistom kardiologom. Med sto pacienti do različne ocene diastolične funkcije ni prišlo zaradi razlike med meritvami, zato sklepamo, da razlike med ocenjevalcema niso klinično pomembne.[N. J. Pečnik]20242024-03-27 07:45:34Magistrsko delo/naloga155330sl