<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155328"><dc:title>Možganskožilna reaktivnost pri bolnikih s hudo aortno stenozo</dc:title><dc:creator>Ovsenik,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fabjan,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aortna stenoza</dc:subject><dc:subject>možganoskožilna reaktivnost</dc:subject><dc:subject>možganski krvni pretok</dc:subject><dc:subject>trankranialni doplerski ultrazvok</dc:subject><dc:subject>živčnožilna sklopitev</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Za aortno stenozo (AS) je značilna obstrukcija iztoka krvi iz levega prekata, ki lahko povzroči motnjo prekrvavitve tarčnih organov, vključno z možgani. V raziskavi smo predpostavili, da hemodinamske motnje pri AS povzročijo okvaro v delovanju mehanizmov regulacije možganskega krvnega pretoka (MKP). Namen naše raziskave je bil ovrednotiti živčnožilno sklopitev pri bolnikih s hudo AS s pomočjo transkranialnega doplerskega ultrazvoka (TKD).
Metode: Živčnožilno sklopitev smo ovrednotili s pomočjo neinvazivnega merjenja vidnih evociranih odgovorov hitrosti krvnega toka (VEOHT), ki predstavljajo relativne spremembe hitrosti toka krvi v zadnji možganski arteriji ob vidnem draženju. Pri 54 bolnikih z AS in 43 kontrolnih preiskovancih smo v 10 zaporednih ciklih vidnega draženja analizirali največje sistolne, končne diastolne in srednje VEOHT. VEOHT smo med skupinama primerjali z metodo ponavljajočih meritev ANOVA. Povezavo med utripnim volumnom srca, indeksiranim na telesno površino (UVi), in VEOHT smo vzpostavili s Pearsonovo analizo korelacije.
Rezultati: Bolniki z AS so imeli značilno višje največje sistolne (12,9% ± 5,6% in 10,5% ± 4,5%; p= 0,009) in srednje VEOHT (14,4% ± 5,8% in 12,2% ± 4,9%; p= 0,021) kot kontrolni preiskovanci, medtem ko so bile končne diastolne hitrosti le neznačilno višje (16,7% ± 6,9% and 14,4% ± 6,2%; p= 0,061). Dokazali smo negativno korelacijo med UVi in največjimi sistolnimi (K -0,336, p= 0.022), srednjimi (K -0,354, p= 0,016) kot tudi končnimi diastolnimi VEOHT (K -0,325, p= 0,028).
Zaključek: To je prva raziskava, ki je dokazala, da imajo bolniki s hudo AS višje VEOHT kot kontrolni preiskovanci. Poleg tega so pri bolnikih z AS nižje vrednosti UVi povezane z višjimi VEOHT. Višje vrednosti VEOHT pri bolnikih z AS kažejo na hiperregulacijo živčnožilne sklopitve zaradi ovire v iztoku krvi iz levega prekata, ki lahko sčasoma vodi v izčrpanje mehanizmov regulacije MKP, motnjo v delovanju nevronov in kognitivni upad.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-27 07:15:10</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155328</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
