<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155121"><dc:title>Zanesljivost poenostavljene dvodimenzionalne kinematične analize tehnične izvedbe enonožnih skokov</dc:title><dc:creator>Ribič,	Ažbe	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tehnična izvedba skoka</dc:subject><dc:subject>kinematična analiza</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>enonožni skok</dc:subject><dc:subject>enonožni pristanek</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil predstaviti poenostavljene metode 2D kinematične analize, hkrati pa preveriti znotrajobiskovno zanesljivost spremenljivk, pridobljenih z omenjeno metodo. V raziskavo je bilo vključenih 80 profesionalnih športnikov (starost 21,8 ± 3,9 leta; telesna masa 92 kg ± 9,6 kg; telesna višina 189,8 ± 5,6 cm). Protokol meritev je obsegal šest enonožnih skokov z nasprotnim gibanjem (CMJ), šest enonožnih skokov v daljino (SVD) in šest enonožnih pristankov (EP), po tri z vsako nogo. Tehnična izvedba testov je bila posneta z visokofrekvenčnimi kamerami v bočni in frontalni ravnini. Kinematična analiza pa je bila opravljena s prostodostopnim programom Kinovea. Glavne ugotovitve naše raziskave so, da je zanesljivost postavljanja markerjev in določanja ključnega položaja ne glede na test, ravnino gibanja, nogo in način določanja ključnega položaja po meri relativne zanesljivosti, ki jo predstavlja interklasni korelacijski koeficient (ICC), in absolutne zanesljivosti, ki jo predstavlja koeficient variance (CV), v predpostavljenih mejah (ICC = 0,8-1; CV &lt; 10 %). Po kriteriju ICC smo ugotovili dobro do odlično zanesljivost spremenljivk pri testu EP ne glede na ravnino gibanja tako pri dominantni kot nedominantni nogi. Pri testu CMJ smo ugotovili podobne rezultate, in sicer srednjo do dobro zanesljivost po kriteriju ICC tako za dominantno kot nedominantno nogo ne glede na ravnino gibanja. Zanesljivost spremenljivk pri testu SVD je tako za odriv kot pristanek ne glede na ravnino in nogo slaba do srednja. Ne glede na test pa smo ugotovili vsaj zelo dobro (EP in CMJ) in sprejemljivo (SVD) absolutno zanesljivost. Trdimo lahko, da je 2D kinematična analiza EP dovolj zanesljiva metoda, da jo uporabljamo v namene kinematične analize tako v športni kot klinični praksi. Rezultati spremenljivk testov CMJ in SVD pa ne dosegajo dovoljšne zanesljivosti, da bi lahko verodostojno trdili, da je njihova uporaba v praksi mogoča. Poleg tega je treba upoštevati, da med subjektivnim in objektivnim določanjem ključnega položaja obstajajo statistično značilne razlike, ne glede na to, da obstajajo statistično značilne povezave pri večini spremenljivk treh testov. To nam pove, da je pri izbiri načina kinematične analize potrebna konsistentnost ter pri odčitavanju in analizi podatkov ter sami interpretaciji dodatna pozornost in kritična presoja</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-21 07:15:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155121</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
