<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155100"><dc:title>Obravnava uporabe fazno spremenljive snovi v zasteklitvi</dc:title><dc:creator>Vochl,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokalj,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>GR</dc:subject><dc:subject>B-GR</dc:subject><dc:subject>fazno spremenljive snovi</dc:subject><dc:subject>zasteklitev</dc:subject><dc:subject>okna</dc:subject><dc:subject>toplotni tok</dc:subject><dc:description>Zaradi prehoda k trajnostni družbi se pojavlja vse večja potreba po energijsko učinkovitejših stavbah. Kljub mnogim napredkom in vse večji kompleksnosti, zasteklitev še vedno predstavlja eno izmed šibkih točk v sicer dobro izoliranem fasadnem ovoju. Rešitev za zmanjšanje te šibke točke lahko predstavlja uporaba fazno spremenljivih snovi (FSS), saj s tem zasteklitvi tako efektivno povečamo toplotno kapaciteto. V diplomski nalogi se obravnava delovanje zasteklitve s FSS v primerjavi z običajno zasteklitvijo. Za obravnavo zasteklitve se je postavil model poteka toplotnih tokov in spreminjanja agregatnega stanja FSS, na podlagi katerega smo dobili rezultate toplotnih dobitkov. Problem je bil obravnavan v vremenskih pogojih Ljubljane v poletni sezoni z uporabo dejanskih merjenih vremenskih podatkov in preko simuliranega sinusnega dnevnega poteka temperature. V modelu se je spreminjalo debelino sloja FSS in zraka ter tip FSS različnih konfiguracij zasteklitve v iskanju optimalnih lastnosti in tako ustvarilo zasteklitev, ki v stavbo vnese manj toplote kot običajna zasteklitev. Na podlagi rezultatov smo povzeli priporočila za optimalno zasteklitev. Ugotovili samo tudi, da ima modificirano steklo z določenimi FSS lahko zelo nizke toplotne tokove v času spreminjanja agregatnega stanja FSS, kar lahko prispeva k večjemu toplotnemu udobju.</dc:description><dc:publisher>[U. Vochl]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-20 08:45:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155100</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
