<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15505"><dc:title>Vpliv ekspozicije na naravno zaraščanje brežin gozdnih cest na trdi podlagi</dc:title><dc:creator>Lanišek,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdne ceste</dc:subject><dc:subject>prečni profili</dc:subject><dc:subject>zaraščanje</dc:subject><dc:subject>trdota podlage</dc:subject><dc:subject>ekspozicija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Zaraščanje brežin gozdnih cest je odvisno od več dejavnikov. V nalogi smo pregledali in izmerili 240 prečnih profilov gozdnih cest in ocenili zaraščenost brežin le teh na območjih Menine planine in Kamniške Bistrice. Omejili smo se le na trdo podlago, t.j. 5 kategorijo hribine. Nezaraščene brežine pomenijo grožnjo za varnost v prometu, kvarijo estetsko podobo krajinein so potencialno erozijsko žarišče. Na zaraščanje brežin vplivajo naklon brežine, širina svetlega profila nad cesto in tla. Nasipne brežine se zaraščajo bolje od odkopnih, saj so v povprečju bolj položne in tudi zgrajene na način, ki omogoča hitrejše zaraščanje: zdrobljena matična podlaga spodaj, po vrhu pa posuta prst, ki jo dobimo pri odkopu. Brežine na toplih legah (J, Z) se zaraščajo uspešneje kot brežine na hladnih legah (S, V), ravno tako se brežine, kjer je dovolj svetlobe, zaraščajo uspešneje. Tako smo ugotovili, da sta ključna dejavnika pri zaraščanju brežin gozdnih cest ekspozicija, svetlobain naklon brežine ter z tem povezana količina organske snovi na brežini.</dc:description><dc:publisher>[M. Lanišek]</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:41:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15505</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
