Morfološka in molekularna identifikacija jamskih mikroalg za potencialno uporabo v biotehnologijiDomevščik, Barbara (Avtor) Poklar Ulrih, Nataša (Mentor) Eleršek, Tina (Komentor) Mikroalgebiotehnologijasekvenciranje genomataksonomska analizaFTIREkstremofilnim mikroalgam preživetje omogoča njihova neverjetna sposobnost prilaganja na dane razmere ter evolucijska pot, ki je vodila v razvoj izjemno fiziološko in morfološko različnih organizmov. Najdemo jih tudi v jamah, kjer so fototrofni organizmi bolj redko naseljeni. Primera takih jam sta Postojnska jama in Škocjanske jame v Sloveniji. V okvire te naloge smo preučevali vrstno sestavo teh mikroorganizmov preko taksonomske analize ter primerjali razlike v raznovrstnosti ob vzorčenju in po treh letih gojenja v laboratoriju. Preučevali smo tudi njihove biokemijske značilnosti z infrardečo spektroskopijo s Fourierevo transformacijo (FTIR). Ugotovili smo, da se je raznovrstnost izrazito zmanjšala tako pri prokariontskih kot tudi pri evkariontskih organizmih. Delež evkariontskih alg in cianobakterij znotraj posameznega vzorca je bil v 2020 približno enak, v letu 2023 pa prevladujejo evkarionti. FTIR spektri mikroalg so se minimalno razlikovali med sabo, tako lokacijsko kot tudi časovno, iz česar lahko sklepamo, da imajo jamske mikroalge značilen FTIR profil. Mikroalge imajo izjemen biotehnološki pomen, saj so poceni tovarne za pridelavo spojin, ki imajo visoko vrednost v prehranski, kozmetični in farmacevtski industriji ter na področju biomedicine. Obenem nam omogočajo zmanjšanje emisij atmosferskega CO2, medtem ko se istočasno uporabljajo za proizvodnjo biogoriva ali čiščenje onesnaženih voda. Skratka, možnosti, ki jih ponujajo, so res številne in perspektivne za ustvarjanje bolj zelene prihodnosti.[B. Domevščik]20242024-03-16 07:15:07Magistrsko delo/naloga155038sl