<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=155008"><dc:title>Raznolikost v sposobnosti kopičenja lipidov sevov Saccharomyces cerevisiae glede na njihov izvor</dc:title><dc:creator>Sedlar,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Saccharomyces cerevisiae</dc:subject><dc:subject>oljne kvasovke</dc:subject><dc:subject>založni lipidi</dc:subject><dc:subject>okoljski izolati</dc:subject><dc:subject>barvilo nilsko rdeče</dc:subject><dc:subject>spektrometrija</dc:subject><dc:subject>polimorfizem posameznih nukleotidov</dc:subject><dc:description>Pridobivanje proizvodov na osnovi olj trenutno temelji na njihovi izolaciji iz fosilnih virov ali iz rastlin z visoko vsebnostjo triacilglicerolov (TAG). V zadnjih letih je vse več zanimanja za iskanje alternativnih virov olj, kjer kvasovke predstavljajo velik potencial. V preteklosti kvasovka Saccharomyces cerevisiae ni bila prva izbira za produkcijo olj, saj ima večina sevov te vrste relativno nizko vsebnost lipidov. V želji, da bi lahko tudi kvasovke S. cerevisiae uporabili za proizvodnjo olj v industrijskem merilu, potekajo številne raziskave glede možnosti zvišanja stopnje kopičenja TAG tudi pri tej vrsti. V naši raziskavi smo raziskovali, ali obstaja povezava med izvorom in z njim povezanimi fenotipskimi lastnostmi sevov S. cerevisiae, ter sposobnostjo kopičenja založnih lipidov. Najprej smo vseh 70 izbranih sevov identificirali na podlagi nukleotidnega zaporedja regije ITS. Vsebnost založnih lipidov smo določili z barvilom nilsko rdeče in spektrometrijo. Na podlagi rezultatov meritev smo iskali statistično zanesljive povezave med sevi z visoko oziroma nizko vsebnostjo založnih lipidov in (i) okoljem, iz katerega so bili sevi izolirani (olje, vinograd ali gozd); (ii) substrati, s katerega so bili izolirani; (iii) populacijsko skupino oziroma genotipom; (iv) različicami genov, povezanih z lipidnim metabolizmom; ter (v) s fenotipskimi lastnostmi sevov, povezanimi s prilagoditvami na okolje. Pri analizah povezav vsebnosti založnih lipidov z genotipom smo imeli na voljo genomske podatke 38 sevov, s fenotipom pa za 34 sevov. Našli smo seve, ki imajo relativno visoko vsebnost založnih lipidov, kot je na primer sev ZIM 2610, vendar pa nismo našli statistično zanesljivih povezav med vsebnostjo založnih lipidov in zgoraj naštetimi značilnostmi sevov. Sklepamo, da bi bilo za bolj zanesljive rezultate potrebno razširiti nabor sevov in ustvariti bolj enakovredne skupine, kot smo jih uspeli narediti v tej nalogi.</dc:description><dc:publisher>[A. Sedlar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-14 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>155008</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
