Vloga pedagoškega koordinatorja pri delu z nadarjenimi učenci v osnovni šoliProsen, Manca (Avtor) Kalin, Janica (Mentor) Mažgon, Jasna (Komentor) osnovna šolanadarjeni učencišolska svetovalna službapedagoški koordinatorV magistrski nalogi opredeljujemo in raziskujemo vlogo šolskega koordinatorja za delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli. V teoretičnem delu opredelimo nadarjenost in značilnosti nadarjenih učencev ter predstavimo nekatere kurikularne modele odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. V nadaljevanju se podrobneje osredotočimo na slovenski koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci ter predstavimo postopek odkrivanja in dela z njimi. Nadalje opredelimo vlogo šolskega koordinatorja pri delu z nadarjenimi učenci, pri tem pa posebej poudarimo tudi vlogo šolske svetovalne službe, saj je vpeta v vse ravni odkrivanja in dela z nadarjenimi. V empiričnem delu smo raziskovali, kako se koordinatorjeva vloga odraža v praksi: ugotavljali smo, katere so njihove najpogostejše zadolžitve, kako pogosto opravljajo neposredno delo z nadarjenimi učenci in na kakšen način sami doživljajo vlogo koordinatorja. Preverjali smo tudi, ali in na kakšen način koordinatorji pridobivajo ustrezna znanja in kompetence za opravljanje svoje vloge, s kakšnimi težavami se soočajo pri delu ter ali in kje v tem primeru dobijo pomoč in podporo. Pri raziskovanju smo se osredotočili tudi na vidik sodelovanja drugih udeležencev (učiteljev, staršev nadarjenih učencev, vodstva šole, zunanjih institucij ipd.) s koordinatorjem v procesu odkrivanja in dela z nadarjenimi ter se poglobili v odkrivanje dobrih praks in pomanjkljivosti pri uresničevanju koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi na posamezni šoli. V empirični raziskavi smo ugotovili, da je večina koordinatorjev za delo z nadarjenimi prav svetovalnih delavcev; najpogosteje opravljajo delovne naloge s področja odkrivanja in dela z nadarjenimi, opravljajo pa tudi neposredno delo z nadarjenimi, najpogosteje v obliki organiziranih delavnic za nadarjene. Podatki so pokazali tudi, da sodelujoči koordinatorji svojo vlogo doživljajo kot pomembno, hkrati pa tudi kot zahtevno; ocenili so, da so v svoji vlogi srednje zadovoljni. Svojo strokovno kompetentnost za opravljanje vloge koordinatorja so večinoma ocenili kot zadovoljivo, ustrezne kompetence in znanja za opravljanje vloge pa najpogosteje pridobivajo v obliki organiziranih predavanj/seminarjev/izobraževanj na matični šoli ali izven nje. Ugotovili smo, da se najpogosteje srečujejo s težavo preobremenjenosti (sebe kot koordinatorja, učiteljev, nadarjenih učencev, drugih strokovnih delavcev ipd.). Kljub temu so koordinatorji ocenili, da so pri svojem delu deležni dovolj podpore in pomoči, pogosto s strani vodstva šole. Kar se tiče sodelovanja drugih udeležencev z njimi, so koordinatorji sodelovanje večinoma ocenili nekoliko nadpovprečno, najvišje pa so ocenili sodelovanje z vodstvom šole. Kvalitetno delo pedagoškega koordinatorja za delo z nadarjenimi je nujno za uspešno uresničevanje Koncepta OŠ (1999): v raziskavi smo osvetlili tako pomanjkljivosti kot tudi primere dobrih praks, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri nadaljnjem raziskovanju področja odkrivanja in dela z nadarjenimi ter pri delu z nadarjenimi v osnovni šoli.20242024-03-08 07:45:10Magistrsko delo/naloga154898sl