Geologija in hidrogeokemija izvira Žvepovnik pri Ljubnem ob SavinjiPolenšek, Teja (Avtor) Verbovšek, Timotej (Mentor) Rožič, Boštjan (Komentor) izvir Žvepovnikžvepleni izvirkraški vodonosnikihidrogeokemijastabilni izotopiNetermalni žvepleni izviri iz karbonatnih vodonosnikov so v Sloveniji redek pojav. Eden izmed teh je izvir Žvepovnik v Zgornji Savinjski dolini, ki sem ga preiskala z geološkega in hidrogeokemijskega vidika. Za omejitev dolomitnega vodonosnika in opredelitev nastanka območja sem izvedla geološko kartiranje, sedimentološko analizirala izdanek diskordantne meje v bližini izvira, naredila mikroskopsko analizo zbruskov in z rentgensko praškovno difrakcijo potrdila prisotnost pirita ob diskordantni meji. Izvajala sem mesečne meritve fizikalno-kemijskih parametrov izvirske vode in dvakrat vzorčila za podrobno kemijsko in izotopsko analizo. Izvirska voda pripada kalcijevo-bikarbonatnemu tipu, molsko razmerje Ca2+/Mg2+ pa kaže na pretežno dolomitni vodonosnik s potencialno prisotnim kalcitom ali sadro. Mikroskopske analize dokazujejo anizijsko starost dolomitnega vodonosnika s prisotnim kalcitom, na katerega so diskordantno odloženi oligocenski laporovci iz globljega sedimentacijskega okolja. Prisotnost pirita in hidrotermalnega dolomita nakazuje diagenetske spremembe, ki so predvidoma povezane z vulkansko hidrotermalno aktivnostjo. Indeksi nasičenja kalcita, dolomita in barita kažejo na rahlo prenasičenost, indeksi sadre in anhidrita pa močno podnasičenost. Vrednost ^13CDIC okoli -12,5 ‰ nakazuje izvor raztopljenega anorganskega ogljika iz preperevanja karbonatnih mineralov kot posledica reakcije s H2CO3, ki je nastala z razpadom organske snovi v prsti. Vrednosti ^2H in ^18O vode kažejo zelo dobro ujemanje z globalno meteorološko vodno linijo ter z vrednostmi bližnjega izvira Berglez. Skupaj z vsebnostjo tritija kažejo na mešanje recentne vode s starejšo. Vplive izvora vode iz globljega vodonosnika pa je mogoče zaznati tudi pri vsebnosti raztopljenega kisika in vrednosti Eh. Vrednosti ^34S in ^18O v sulfatu pa ne podajo enoznačnega odgovora o izvoru žvepla. Izotopska sestava se ujema z izvorom žvepla v baritu, ki bi se lahko nahajal pod diskordantno mejo v podobnemu orudenju, kot je v antimonovem rudišču Lepa njiva pri Šmihelu nad Mozirjem. Ujema se tudi z izvorom v sadri, ki se lahko pojavlja v globljem delu vodonosnika. Drugi dve možnosti pa sta oksidacija močno obogatenega pirita ali pa obogatitev preostalega sulfata v raztopini pri redukciji pirita s SRB (sulfatno redukcijske bakterije).T. Polenšek20242024-03-07 09:00:20Magistrsko delo/naloga154885sl