Hidromorfne oblike v pliokvartarnih mokriščnih paleotleh na območju avtocestnega odseka Cogetinci – Vučja vasHartman, Jernej (Avtor) Popit, Tomislav (Mentor) Košir, Adrijan (Komentor) sedimentologijapaleopedologijahidromorfne oblikeredoksimorfne oblikepliokvartarMed gradnjo avtocestnega odseka Cogetinci–Vučja Vas je bilo detajlno sedimentološko evidentiranih več deset metrov izpostavljenih profilov domnevno pliokvartarnih aluvialnih plasti. Z analizo granulometrijske ter mineraloške sestave, ter z ozirom na stratigrafijo, smo definirali sedimentacijsko okolje, nadalje pa smo z morfološko in elementno analizo prepoznali in opisali hidromorfne oblike ter razpravljali o njihovem nastanku. Sklepamo, da gre v našem primeru za del aluvialnega sistema, ki ga karakterizirajo relativno stabilna rečna korita z občasnimi razlivi čez obrežne nasipe oziroma s prebojem skoznje. Z oddaljevanjem od glavnega korita je naplavljanje počasno, a stabilno, v naplavinah pa se sistematično zmanjšuje velikost zrn, kar pogojuje nastanku razmeroma anaerobnih okolij. Posledično so se v proksimalnem delu glede na korito tvorila sestavljena tla s slabo izraženimi profili, z oddaljevanjem od korita pa so nastajali kumulativni profili. Kljub slabši razvitosti paleotal, na kar pričata skorajšnja odsotnost talnih horizontov in ohranjena sedimentološka stratifikacija, ta kažejo redoksimorfne oblike, ki jih uporabimo za identifikacijo mokriščnih tal. Nastanejo z redukcijo železovih (Fe) in manganovih (Mn) oksidov in hidroksidov, ki so nato transportirani in reoksidirani v območjih kjer je prisoten kisik. Ločimo tri kategorije redoksimorfnih oblik, ki jih povzemamo iz tuje literature in smo jim nadeli slovensko terminologijo, in sicer: a) redoks osiromašenje, b) redoks obogatitev in c) reducirana osnova. Pri psevdogleju, ki karakterizira obravnavana paleotla, ta večino leta niso bila zasičena z vodo. Voda je občasno stagnirala v slabo prepustnih plasteh zgornjega dela paleotalnega profila, zaradi česar so bile te reducirane, Fe in Mn pa sta se pomikala proti prezračenim koreninskim kanalom kjer sta oksidirala. Skozi bolj prepustne plasti v spodjih delih profila je voda iskala pot v večjih makroporah oziroma koreninskih kanalih in jih reducirala, tok vode pa ni vplival na osnovo, ki je ostala oksidirana in je akumulirala še več Fe, Mn in gline, ko so ti prodirali skoznjo.J. Hartman20242024-03-07 09:00:04Magistrsko delo/naloga154884sl