<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15485"><dc:title>Primernost traktorskih vlak za vožnjo z zgibnim polprikoličarjem</dc:title><dc:creator>Žlogar,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spravilo lesa</dc:subject><dc:subject>zgibni polprikoličar</dc:subject><dc:subject>traktor</dc:subject><dc:subject>prehodnost terena</dc:subject><dc:subject>poškodbe terena</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Meritve za diplomsko delo so potekale na KE Cerknica, v GGE Škocjan-Unec. Na tem območju je v letih 2004, 2005 in 2006 prvič potekala strojna sečnja in spravilo. Namen naloge je bil pridobiti podatke posledic na spravilnih poteh in ob njih, pri vožnji in vlačenju, obe tehnologiji med seboj primerjati in ugotoviti kolikšen del traktorskih vlak je primeren za delo z zgibnim polprikoličarjem oz. koliko spravilnih poti potrebujemo pri strojnem spravilu.Za vožnjo z zgibnim polprikoličarjem ni bilo primernih le 3 % traktorskih vlak, tehnologija strojne sečnje pa je potrebovala 61 % več spravilnih poti kot tehnologija traktorskega spravila. Pri traktorskem spravilu je vpliv na tla v raziskovalnem območju neškodljiv, pri strojnem spravilu pa zmeren. Število poškodb pri traktorskem spravilu je manjše kot pristrojnem spravilu, vendar potrebujemo pri slednjem tudi večjo dolžino spravilnih poti. Primerjali smo traktorsko vlačenje z vožnjo z zgibnim polprikoličarjem. Za primerjavo obeh tehnologij v celoti, pa nam manjkajo podatki o privlačevanju pri traktorskem spravilu.</dc:description><dc:publisher>[J. Žlogar]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:40:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15485</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>