<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154838"><dc:title>Vpliv upoštevanja individualne ogroženosti na shemo vabljenja v državni presejalni program za raka dojk</dc:title><dc:creator>Jarm,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadnik,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajc,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>presejanje za raka dojk</dc:subject><dc:subject>personalizirano presejanje</dc:subject><dc:subject>ogroženost</dc:subject><dc:subject>IBIS</dc:subject><dc:subject>Tyrer-Cuzickov algoritem</dc:subject><dc:subject>gostota žleznega tkiva dojk</dc:subject><dc:description>Uvod: Presejanje za raka dojk se izvaja na podlagi enega vključitvenega merila, in sicer starosti. V ciljni skupini žensk je presejanje organizirano enako za vse. Vemo pa, da vse ženske niso enako ogrožene z rakom dojk, za katerega že dobro poznamo pomembne nevarnostne dejavnike. Za malo ogrožene presejanje lahko pomeni breme zaradi prekomernega pregledovanja, bolj ogrožene pa so povabljene v program prepozno in v predolgih presejalnih intervalih. Nepotrebnim slabostim presejanja za raka dojk z mamografijo bi se lahko izognili s personaliziranim pristopom, ki temelji na stratifikaciji glede na ogroženost žensk. 

V Sloveniji je za ženske s populacijsko ogroženostjo z rakom dojk dobro poskrbljeno z organiziranim presejalnim programom, ravno tako imamo na voljo pravno in strokovno podlago za personalizirano presejanje. To ni organizirano populacijsko, temveč oportuno, in ne vemo, koliko žensk v Sloveniji bi potrebovalo bolj prikrojeno presejanje, zato smo se odločili, da ocenimo, kako se ženske v slovenski populaciji razporejajo v skupine glede na ogroženost.

Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco ogroženosti z rakom dojk pri ženskah, ki vstopajo v program DORA, in preveriti, kako bi uvedba personaliziranega populacijskega presejanja za raka dojk na podlagi izračuna individualne ogroženosti spremenila presejalno shemo in število opravljenih presejalnih mamografij.

Metode: Presečna populacijska raziskava je vključila 11.898 žensk v starosti 50 let brez predhodne diagnoze raka dojk, ki so bile povabljene v presejalni program za raka dojk DORA. V analizo smo vključili tiste, ki so podpisale informirano izjavo o sodelovanju in izpolnile vprašalnik o nevarnostnih dejavnikih. Na podlagi zbranih podatkov, vključno z gostoto žleznega tkiva dojk, ki je bila odčitana z mamografij, smo s pomočjo programa S-IBIS vsaki ženski določili njeno osebno ogroženost z rakom dojk. To je prilagoditev programa IBIS za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu. Vsebuje Tyrer-Cuzickov algoritem za izračun ogroženosti, ki ima vključeno slovensko generacijsko specifično populacijsko ogroženost z rakom dojk. Ženske smo razporedili v skupine glede na njihovo doživljenjsko in 10-letno ogroženost (majhna ogroženost, populacijska, zmerno povečana in velika). Za isto skupino žensk smo izračunali hipotetično ogroženost, ki bi jo imele te ženske pri 40. letu starosti s prilagoditvijo določenih nevarnostnih dejavnikov. Ocenili smo število mamografij, ki bi jih opravili v tej skupini žensk, glede na različne personalizirane protokole presejanja.
Rezultati: Od 11.898 povabljenih žensk jih je 6.785 (57,0 %) izpolnilo vprašalnike o svojih nevarnostnih dejavnikih za RD. Po izračunu ogroženosti za naslednjih 10 let smo jih 32,9 % razporedili v skupino z majhno, 62,8 % s populacijsko, 3,7 % z zmerno povečano in 0,6 % z veliko ogroženostjo. Po izračunu doživljenjske ogroženosti smo 97,5 % žensk razporedili v skupino s populacijsko, 2,5 % z zmerno povečano in 0,04 % z veliko doživljenjsko ogroženostjo. Izračun ogroženosti za iste ženske v starosti 40 let jih je 9,9 % umestil v skupino z zmerno povečano ogroženostjo in 0,3 % v skupino z veliko 10-letno ogroženostjo. Če bi izvajali personalizirano presejanje v preiskovani skupini žensk od 40. do 74. leta, bi se število opravljenih presejalnih mamografij v primerjavi s trenutno politiko presejanja zmanjšalo za 33,1 %.

Zaključki: Ocena ogroženosti z rakom dojk pri ženskah, ki vstopajo v presejalni program, je izvedljiva. Za 4,3 % žensk pri 50. letih smo ugotovili, da so ogrožene bolj kot splošna populacija in bi jih po priporočilih slovenskih smernic za raka dojk lahko presejali bolj pogosto. V celoti bi personalizirano presejanje sicer zmanjšalo število presejalnih mamografij na državni ravni. Ta ugotovitev bo pripomogla k preizkušanju izvajanja populacijskega personaliziranega presejanja v Sloveniji, če bo znanstveno utemeljeno in priporočeno na evropski ravni.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-06 07:15:18</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154838</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
