Vpliv upoštevanja individualne ogroženosti na shemo vabljenja v državni presejalni program za raka dojkJarm, Katja (Avtor) Zadnik, Vesna (Mentor) Krajc, Mateja (Komentor) presejanje za raka dojkpersonalizirano presejanjeogroženostIBISTyrer-Cuzickov algoritemgostota žleznega tkiva dojkUvod: Presejanje za raka dojk se izvaja na podlagi enega vključitvenega merila, in sicer starosti. V ciljni skupini žensk je presejanje organizirano enako za vse. Vemo pa, da vse ženske niso enako ogrožene z rakom dojk, za katerega že dobro poznamo pomembne nevarnostne dejavnike. Za malo ogrožene presejanje lahko pomeni breme zaradi prekomernega pregledovanja, bolj ogrožene pa so povabljene v program prepozno in v predolgih presejalnih intervalih. Nepotrebnim slabostim presejanja za raka dojk z mamografijo bi se lahko izognili s personaliziranim pristopom, ki temelji na stratifikaciji glede na ogroženost žensk. V Sloveniji je za ženske s populacijsko ogroženostjo z rakom dojk dobro poskrbljeno z organiziranim presejalnim programom, ravno tako imamo na voljo pravno in strokovno podlago za personalizirano presejanje. To ni organizirano populacijsko, temveč oportuno, in ne vemo, koliko žensk v Sloveniji bi potrebovalo bolj prikrojeno presejanje, zato smo se odločili, da ocenimo, kako se ženske v slovenski populaciji razporejajo v skupine glede na ogroženost. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco ogroženosti z rakom dojk pri ženskah, ki vstopajo v program DORA, in preveriti, kako bi uvedba personaliziranega populacijskega presejanja za raka dojk na podlagi izračuna individualne ogroženosti spremenila presejalno shemo in število opravljenih presejalnih mamografij. Metode: Presečna populacijska raziskava je vključila 11.898 žensk v starosti 50 let brez predhodne diagnoze raka dojk, ki so bile povabljene v presejalni program za raka dojk DORA. V analizo smo vključili tiste, ki so podpisale informirano izjavo o sodelovanju in izpolnile vprašalnik o nevarnostnih dejavnikih. Na podlagi zbranih podatkov, vključno z gostoto žleznega tkiva dojk, ki je bila odčitana z mamografij, smo s pomočjo programa S-IBIS vsaki ženski določili njeno osebno ogroženost z rakom dojk. To je prilagoditev programa IBIS za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu. Vsebuje Tyrer-Cuzickov algoritem za izračun ogroženosti, ki ima vključeno slovensko generacijsko specifično populacijsko ogroženost z rakom dojk. Ženske smo razporedili v skupine glede na njihovo doživljenjsko in 10-letno ogroženost (majhna ogroženost, populacijska, zmerno povečana in velika). Za isto skupino žensk smo izračunali hipotetično ogroženost, ki bi jo imele te ženske pri 40. letu starosti s prilagoditvijo določenih nevarnostnih dejavnikov. Ocenili smo število mamografij, ki bi jih opravili v tej skupini žensk, glede na različne personalizirane protokole presejanja. Rezultati: Od 11.898 povabljenih žensk jih je 6.785 (57,0 %) izpolnilo vprašalnike o svojih nevarnostnih dejavnikih za RD. Po izračunu ogroženosti za naslednjih 10 let smo jih 32,9 % razporedili v skupino z majhno, 62,8 % s populacijsko, 3,7 % z zmerno povečano in 0,6 % z veliko ogroženostjo. Po izračunu doživljenjske ogroženosti smo 97,5 % žensk razporedili v skupino s populacijsko, 2,5 % z zmerno povečano in 0,04 % z veliko doživljenjsko ogroženostjo. Izračun ogroženosti za iste ženske v starosti 40 let jih je 9,9 % umestil v skupino z zmerno povečano ogroženostjo in 0,3 % v skupino z veliko 10-letno ogroženostjo. Če bi izvajali personalizirano presejanje v preiskovani skupini žensk od 40. do 74. leta, bi se število opravljenih presejalnih mamografij v primerjavi s trenutno politiko presejanja zmanjšalo za 33,1 %. Zaključki: Ocena ogroženosti z rakom dojk pri ženskah, ki vstopajo v presejalni program, je izvedljiva. Za 4,3 % žensk pri 50. letih smo ugotovili, da so ogrožene bolj kot splošna populacija in bi jih po priporočilih slovenskih smernic za raka dojk lahko presejali bolj pogosto. V celoti bi personalizirano presejanje sicer zmanjšalo število presejalnih mamografij na državni ravni. Ta ugotovitev bo pripomogla k preizkušanju izvajanja populacijskega personaliziranega presejanja v Sloveniji, če bo znanstveno utemeljeno in priporočeno na evropski ravni.20242024-03-06 07:15:18Doktorsko delo/naloga154838sl