<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154794"><dc:title>Teorije zarote in njihov vpliv na družbo ob pandemiji covida-19</dc:title><dc:creator>Zorman Jostl,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muršič,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etnologija</dc:subject><dc:subject>kulturna antropologija</dc:subject><dc:subject>teorije zarote</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>konspirativni diskurz</dc:subject><dc:subject>zarota</dc:subject><dc:subject>družabna omrežja</dc:subject><dc:subject>cepivo</dc:subject><dc:description>Teorije zarote so nenavaden družbeni pojav, ki se v takšni ali drugačni pojavni obliki pojavlja po vsem svetu. Gre za alternativne razlage dogodkov, ki vključujejo sume o zaroti. Pogosto se pojavljajo ob dogodkih (večjega obsega), ki v ljudeh zbujajo strah in negotovost. Tako so se množično pojavile tudi v času svetovne pandemije virusa Sars-Cov-2. V diplomskem delu sem z metodo spletne etnografije poiskala tiste, ki so pri nas najpogostejše, iskala razloge za njihov nastanek, preučila spletne skupnosti in ugotavljala, kaj so posledice razširjanja tovrstnih teorij. Pri tem sem si pomagala predvsem s prikazom in analizo internetnih memov, ki so pogosto pokazatelji določenih družbenih strahov in nestrinjanj.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-02 07:45:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154794</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
