<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154790"><dc:title>Sistem za izvajanje svetlobnih scenarijev na zaletišču smučarske skakalnice</dc:title><dc:creator>MAROLT,	MIHA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smučarski skoki</dc:subject><dc:subject>zaletna smučina</dc:subject><dc:subject>LED trakovi</dc:subject><dc:subject>protokol SPI</dc:subject><dc:subject>protokol MQTT</dc:subject><dc:description>Danes lahko sodobne smučarske skakalnice obravnavamo kot visoko tehnološke objekte, saj so na njih vgrajene številne visokotehnološke naprave, ki omogočajo nemoten potek tekmovanj. Med najpomembnejše naprave sodobe smučarske skakalnice tako spadajo: hlajena zaletna smučina, hladilni agregati, sistemi namakanja, sistemi zasneževanja, vitli za premikanje tovora in naprav po skakalnici, razsvetljava, veterne zavese, naprave za projekcijo vetra in še bi lahko naštevali. Vse omenjene naprave so namenjene izključno omogočanju izvedbe tekmovanj in treningov, kar je tudi primarni namen skakalnice. Nobena od naštetih naprav ne vključuje marketinga, trženja infrastrukture, promocije tekmovanj ali animiranja publike. V želji po zapolnitvi omenjene praznine smo skupaj s podjetjem, ki razvija in proizvaja tehnično opremo za smučarske skakalnice, začeli razvijati sistem osvetljene smučine, ki bi se lahko vgradil v obstoječo ledeno keramično smučino brez poseganja v njene konstrukcijske lastnosti.
Najprej smo z naročnikom definirali željene funkcionalnosti sistema, predvideli smo sistem, ki bi lahko deloval v treh načinih. Prvi način je način tekmovanja oz. scenarij tekmovanja. Željeno je, da v tem načinu sistem osvetljene smučine komunicira s sistemom vodenja tekmovanja, smučino obarva skladno s semaforjem žirije in za temovalci proži belo sled. Na trgu obstajajo trije ponudniki sistema vodenja tekmovanja, naš cilj je bil, da naš sistem uspešno integriramo z vsemi ponudniki sistemov vodenja tekmovanja. Drugi način oziroma scenarij uporabe sistema osvetljene smučine je zabavni način. Ta bi se uporabljal v času, ko na skakalnici ne poteka tekmovanje, ampak med daljšimi premori, prekinitvami med posameznimi serijami skokov, pred in po tekmi in pri ostalih prireditvah v izteku skakalnice, ki niso nujno povezane s skakalnim športom. Koncept tega načina je prižiganje in ugašanje svetlobnih teles, vgrajenih v smučino in spreminjanje in prelivanje barv po v naprej določenem scenariju. Pri tretjem načinu delovanja smo želeli realizirati vizualizaclijo glasbe, pri kateri bi sistem lahko preko povezave DMX krmilili skupaj z ostalimi svetlobnimi elementi na skakalnici. Drugo možnost povezave pa ponuja avdio vhod, kamor bi lahko priklopili glasbeni signal, ki bi ga sistem nato obdelal in v naslednjem koraku realiziral enega od modelov vizualizacije glasbe, na primer VU-meter, beat detektor ali spektralni analizator.
ii
V naslednjem koraku smo natančno preučili možnost vgradnje sistema v obstoječo ledno keramično smučino in delovno oklje sistema. Oboje nam je predstavljalo številne izzive, obstoječa konstrukcija namreč dopušča vgradnjo svetlobnih teles sistema le v ozek kanal na sredini smučine, obenem pa dolžina zaletne smučine pogosto presega 100 m. Delovno okolje sistema se je prav tako izkazalo za izjemno zahtevno, sistem osvetljene smučine je namreč po vgradnji izpostavljen temperaturni razliki od −−30°C do 40°C, stalni prisotnosti vlage in neposrednemu sončnemu sevanju.
Sledil je izbor gradnikov sistema, pri katerem smo morali skrbno upoštevati vsako izmed zgornjih ugotovitev. Najprej smo pripravili zasnovo arhitekture sistema, kjer smo definirali gradnike sistema. Sistem smo zasnovali okoli glavnega krmilnika, ki mu samostojen komunacijski prehod (angl. gateway) zagotavlja povezljivost, dodali smo komuniakcijske module, ki omogočajo komunikacijo med glavnim krmilnikom in LED trakovi na velikih razdaljah. Nato je bilo potrebno na trgu poiskati gradnike sistema, ki s svojimi karakteristikami lahko izpolnijo definirane zahteve, tako programske kot tudi mehanske, torej zmožnost delovanja v obravnavanem delovnem okolju. Sledilo je obsežno testiranje vzpostavljenega sistema, pri tem koraku smo v laboratoriju simulirali razmnere, podobne razmeram v realnem delovnem okolju sistema in analizirali njegov odziv.
V zadnjem koraku je bilo potrebno zasnovati še krmiljenje sistema. Želja je bila, da se krmiljenje sistema osvetljene smučine vključi v že obstoječo aplikacijo, preko katere je možno nadzirati tudi nekatere druge elemente. Za uspešno realizacijo je bilo potrebno vzpostaviti nov programski in grafični vmesnik, ki pa v začetni fazi ni deloval povsem zanesljivo. Zato smo dodatno omogočili dostop do nadzora sistema preko poenostavljenega uporabniškega vmesnika preko HTTP povezave. Kasneje se je izkazalo še, da naročnik pogosto ni sposoben zagotoviti povezave z omrežjem, zato smo predvideli še upravljanje brez povezave, preko zaslona z vrtljivim gumbom.
Po končanem razvoju sistema osvetljene smučine smo z njim uspešno nadgradili štiri smučarske skakalnice, med njimi so tudi skakalnice v Pekingu, ki so leta 2022 gostile zimske olimpijske igre. Na omenjenih objektih sistem deluje skladno s pričakovanji, zato lahko proces razvoja označimo za uspešnega.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-01 14:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154790</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
