<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154784"><dc:title>Osebnostne značilnosti, perfekcionizem in delovna izgorelost pri zaposlenih v socialnem varstvu</dc:title><dc:creator>Kocbek,	Adriana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>osebnostne značilnosti</dc:subject><dc:subject>ekstravertnost</dc:subject><dc:subject>nevroticizem</dc:subject><dc:subject>vestnost</dc:subject><dc:subject>zaposleni v socialnem varstvu</dc:subject><dc:description>Ker dosedanje raziskave ugotavljajo, da v istih okoliščinah eni izgorevajo, drugi pa ne, 
smo povezave za nagnjenost k tveganju za izgorelost iskali v osebnostnih značilnostih 
posameznika. Proučevali smo povezanost med izgorelostjo in perfekcionizmom ter 
povezanost med izgorelostjo in tremi osebnostnimi značilnostmi modela Velikih pet 
dimenzij osebnosti (ekstravertnost, nevroticizem, vestnost) pri zaposlenih v socialnem 
varstvu. Zanimale so nas tudi razlike v izgorelosti glede na stopnje interakcije z 
uporabniki in povezanost med izgorelostjo in dohodkom zaposlenih v socialnem varstvu. 
V teoretičnem delu smo opisali vse spremenljivke in jih povezali z dosedanjimi 
raziskavami, v empiričnem delu pa smo ugotavljali, kakšne povezave in razlike se kažejo 
na slovenski populaciji zaposlenih v socialnem varstvu. Vzorec je zajemal 385 zaposlenih 
v socialnem varstvu v Sloveniji. Za merjenje izgorelosti smo uporabili Vprašalnik 
izgorelosti BAT, stopnjo perfekcionizma smo merili s Frostovo multidimenzionalno 
lestvico perfekcionizma FMPS, za merjenje osebnostnih značilnosti pa smo uporabili 
vprašalnik Velikih pet BFI. Rezultati raziskave so pokazali, da tisti zaposleni v socialnem 
varstvu, ki imajo konstanten stik z uporabniki, doživljajo višjo izčrpanost v primerjavi z 
zaposlenimi, ki imajo le delni stik z uporabniki. Na podlagi dobljenih rezultatov 
zaključujemo tudi, da višji kot je dohodek zaposlenega v socialnem varstvu, manjše je 
tveganje za izgorelost in obratno. Ugotovili smo, da višje kot je izražen perfekcionizem 
pri zaposlenem v socialnem varstvu, višje je tveganje za izgorelost in obratno. Rezultati 
analize pa so pokazali tudi, da med izgorelostjo in ekstravertnostjo, nevroticizmom ter 
vestnostjo obstaja statistično pomembna povezanost. Višje kot sta izraženi osebnostni 
potezi ekstravertnost in vestnost, nižje je tveganje za izgorelost in obratno. Višje kot je
izražena osebnostna poteza nevroticizem, večje je tveganje za izgorelost pri zaposlenih v 
socialnem varstvu in obratno.</dc:description><dc:publisher>[A. Kocbeck]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-01 09:00:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154784</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
