Osveščenost in odnos slovenskega potrošnika do užitnih žuželk in prehranskih izdelkov iz njihKoštić, Demir (Avtor) Ovca, Andrej (Mentor) Levec, Tina (Komentor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoužitne žuželkeentomofagijapotrošnikiprehranski virUvod: Uživanje žuželk je poznano že več tisočletij, vendar se njihova uporaba v prehranske namene v zahodnem svetu ni ukoreninila. Trajnost predstavlja enega ključnih dejavnikov za uvedbo pozitivnih sprememb v našem okolju in ravnanju. V literaturi kot eno od možnih rešitev v obdobju zadnjih nekaj let lahko zasledimo tudi uvajanje žuželk v prehrano ljudi, kar bi lahko na globalni ravni pripomoglo k zniževanju sproščanja toplogrednih plinov. Užitne žuželke bi tako predstavljale predvsem pomemben vir beljakovin. Napovedi namreč kažejo, da bo potreba po slednjih glede na pričakovano porast prebivalstva v prihodnje vse večja. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti dosedanje izkušnje, raven znanja in odnos slovenskega potrošnika do užitnih žuželk z vidika okolja in trajnosti, prehrane, vpliva na zdravje, z vidika kulture in tradicije ter kulinarike. Metode dela: Za potrebe načrtovane raziskave magistrskega dela je bil uporabljen standardizirani vprašalnik, ki je bil pred uporabo preveden iz angleškega jezika v slovenskega in prilagojen slovenski populaciji. Končna različica vprašalnika je bila med ciljno populacijo deljena v digitalni obliki z uporabo spletnega orodja 1Ka. Rezultati: Več kot polovica (78,0 % žensk in 64,9 % moških) respondentov še nikoli ni pokusila užitnih žuželk, vendar je večina (94,3 %) že zasledila, da se uporabljajo kot prehranski vir. Dobra polovica (55,9 %) se strinja, da so žuželke lahko primerne tudi za prehrano ljudi, medtem ko jih 14,5 % temu nasprotuje. Preostali so neopredeljeni (29,6 %). Večina (> 90,0 %) vseh respondentov še ni imela priložnosti pripravljati hrane iz tovrstnih živil doma oziroma tega ne želi. Razprava in zaključek: Ocenjujemo, da je v Sloveniji mlad moški s pridobljeno vsaj visokošolsko izobrazbo v največji meri dovzeten za spremembo prehranskih navad, ki bi vključevala uvedbo užitnih žuželk oziroma tovrstnih izdelkov v prehrani. Predhodne izkušnje s temi živili med sodelujočimi v raziskavi nimajo pomembnega vpliva na pripravljenost njihovega uvajanja v prehrano. V drugih državah so potrošniki primerljivo ozaveščeni in pripravljeni sprejeti užitne žuželke oziroma jih vključiti v svojo prehrano.[D. Koštić]20242024-03-01 07:45:43Magistrsko delo/naloga154776sl