<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154721"><dc:title>Vizualizacija kot orodje pri tolmačenju</dc:title><dc:creator>Vardjan,	Nava	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maček,	Amalija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markič,	Olga	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vizualizacija</dc:subject><dc:subject>tolmačenje</dc:subject><dc:subject>miselne predstave</dc:subject><dc:subject>afantazija</dc:subject><dc:subject>eksperiment</dc:subject><dc:subject>figurativni jezik</dc:subject><dc:subject>nevronski procesi</dc:subject><dc:subject>kognitivni napor</dc:subject><dc:description>Tolmačenje je kognitivno gledano zelo zapleten proces oziroma skupek številnih kognitivnih procesov, ki se odvijajo hkrati. Pri njem si mnogi tolmači namerno ali spontano pomagajo z miselno vizualizacijo slišanega. Kvalitativno raziskovanje miselne vizualizacije se je pričelo z Galtonom, ki je leta 1880 prvi opazil razlike v sposobnosti posameznikov, da tvorijo miselne podobe, in zabeležil pojav afantazije. Z raziskavo v tem magistrskem delu sem želela ugotoviti, kako posameznikova sposobnost vizualizacije vpliva na kognitivni napor pri tolmačenju in s tem na kakovost tolmaškega podajanja. Najprej sem se lotila pregleda literature s področja preučevanja vizualizacije in s tem povezanih nevronskih procesov. Nato je sledil praktični eksperiment s tolmači, ki so tolmačili dva slikovita, tj. lažje predstavljiva, in dva abstraktna, tj. težje predstavljiva, govora. Njihovo podajanje je bilo posneto in pozneje transkribirano, poleg tega so v sklopu eksperimenta izpolnili več vprašalnikov – prvega za samooceno sposobnosti vizualizacije, v drugem in tretjem pa so poročali o izkušnji tolmačenja različnih tipov besedil. V analitičnem delu sem analizirala tako izpolnjene vprašalnike kot transkripcije tolmačenj in na podlagi njihovega vzporejanja oblikovala zaključke. Eksperiment je delno potrdil hipotezo, da bodo osebe z boljšo sposobnostjo vizualizacije lažje tolmačile slikovite govore in obratno. Pokazal je, da je za visoko kakovost in natančnost tolmačenja ključnega pomena upravljanje miselnih podob. Torej ne zadošča zgolj prirojena dobra sposobnost vizualizacije, temveč jo je treba, če jo želimo učinkovito uporabljati kot orodje za pomoč pri tolmačenju, uriti in razvijati. To vsekakor kaže na morda še ne dovolj izkoriščen potencial urjenja bodočih tolmačev z vidika uporabe vizualizacije, in sicer takšnega, ki bi bilo prilagojeno posameznikovi sposobnosti vizualizacije. V zaključni razpravi je opisanih nekaj načinov, kako bi bilo mogoče raziskavo nadgraditi in poglobiti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-25 07:45:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154721</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
