Vpliv genotipa Mycoplasma pneumoniae na klinično sliko okužbe pri otrocihRodman Berlot, Jasna (Avtor) Keše, Darja (Mentor) Mycoplasma pneumoniaegenotipokužbe dihalizvenpljučne okužbeotrociUvod in namen: Mycoplasma pneumoniae (Mp) je pogost povzročitelj okužb spodnjih dihal pri otrocih, a lahko povzroča tudi izvenpljučne okužbe. Dejavniki, ki določajo klinično sliko okužbe z Mp, so le deloma poznani. Seve Mp lahko glede na genski zapis za adhezin P1 razvrstimo v dve genetski skupini, imenovani P1 tip 1 (P1-1) in P1 tip 2 (P1-2). Večjo sposobnost razlikovanja sevov nam omogoča metoda multilokusne analize spremenljivega števila tandemskih ponovitev (angl. Multiple-Locus Variable number tandem repeat Analysis, MLVA). Vpliv genotipa Mp na klinično sliko okužbe pri otrocih še ni poznan. S preučevanjem kliničnih značilnosti bolnikov z znano okužbo z Mp smo želeli opredeliti, ali so genotipi Mp P1 in MLVA povezani s klinično sliko akutne okužbe pri otrocih. Metode: V retrospektivni klinični raziskavi smo pregledali zdravstveno dokumentacijo otrok, ki so bili od januarja do decembra 2014 obravnavani na Pediatrični kliniki, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL), in na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL zaradi akutne okužbe z Mp. Vključitveni kriteriji za študijo so bili starost ? 18 let in dokazana navzočnost bakterije Mp v brisu žrela z molekularnim testom PCR. Izključitveni kriteriji so bili odsotnost znakov akutne okužbe in ugotovljeni drugi povzročitelj okužbe. Bolnike smo nato razvrstili glede na klinično sliko okužbe po organskih sistemih in glede na dokazan genotip Mp P1 in MLVA. Za posamezne klinične slike okužbe smo ocenili demografske, epidemiološke in klinične podatke ter porazdelitev genotipov Mp P1-1/-2 oziroma MLVA in jih statistično opredelili. Primerjali smo epidemiološke in klinične podatke pri pacientih z akutno okužbo spodnjih dihal z Mp genotipom P1-1 ali s P1-2 in znanimi genotipi MLVA. Primerjali smo epidemiološke in klinične podatke pacientov s kožno klinično sliko, okuženih z Mp P1-1 ali P1-2, ter med posameznimi genotipi MLVA. Izsledke smo primerjali s podatki kontrolne skupine otrok, ki niso imeli potrjene okužbe z Mp s testom PCR. Rezultati: Leta 2014 je bilo v naši bolnišnici napotenih 1621 otrok z znaki akutne okužbe z Mp. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije smo v naši študiji pregledali podatke 482 bolnikov (260 (54 %) fantov in 222 deklic (46 %), povprečna starost 6,9 leta, standardna deviacija (SD) 3,4 leta). Najpogostejša klinična slika okužbe z Mp pri naših bolnikih je bila okužba spodnjih dihal, ki je bila prisotna pri 88 % bolnikov (425/482). Izvenpljučno klinično sliko okužbe je imelo 13 % (62/482) otrok, med katerimi je bila najpogostejša kožna, in sicer pri 9 % (45/482) otrok. V naši skupini bolnikov z mikoplazemsko okužbo nismo potrdili povezave genotipa Mp z določeno pljučno ali izvenpljučno klinično sliko. Primerjali smo podatke 310 bolnikov z okužbo spodnjih dihal z genotipom Mp P1-1 s podatki 110 bolnikov, okuženih z Mp P1-2. Bolniki, okuženi s P1-2, ki so bili starejši od pet let, so imeli višje kazalce vnetja in so pogosteje potrebovali bolnišnično obravnavo. Dodatno smo primerjali podatke bolnikov z okužbo spodnjih dihal s tremi najpogostejšimi genotipi MLVA, in sicer MLVA-3,5,6,2, MLVA-3,6,6,2 in MLVA-4,5,7,2. Vnetni kazalci so bili pomembno višji pri bolnikih, starejših od pet let, okuženih z MLVA-3,5,6,2. Bolnišnično obravnavo zaradi izpuščaja so pogosteje potrebovali mlajši otroci, okuženi s sevom MLVA-3,6,6,2. Z uporabo modela logistične regresije smo opredelili, da imajo pri obravnavi otroka s sumom na atipično pljučnico starost, trajanje simptomov in spremembe na RTG p.c. najvišjo napovedno vrednost za mikoplazemsko okužbo spodnjih dihal. Zaključki: V naši raziskavi nismo potrdili povezave genotipa Mp P1 in MLVA z določeno pljučno ali izvenpljučno klinično sliko. Kljub temu pa rezultati naše velike kohortne raziskave kažejo na to, da so verjetno različni genotipi Mp različno virulentni, saj so imele okužbe spodnjih dihal in kožne bolezni, povzročene z določenimi Mp genotipi, težji potek. Vpliv genotipa Mp na kazalce resnosti bolezni smo opredelili predvsem pri otrocih, starejših od pet let.20242024-02-22 07:15:19Doktorsko delo/naloga154579sl