<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=154466"><dc:title>Znanje osnovnošolcev o stročnicah in njihova stališča do uporabe stročnic v prehrani</dc:title><dc:creator>Cerkvenik,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pongrac,	Paula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stročnice</dc:subject><dc:subject>rastlinska slepota</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>pouk naravoslovja</dc:subject><dc:description>Zapostavljenost rastlin v izobraževalnem sistemu in vsakdanjem življenju se v skrajnih primerih kaže kot rastlinska slepota in ovira znanstveni napredek. Kljub temu da k težavi pripomorejo mnogi dejavniki, je dobro izhodišče za njeno odpravljanje sprememba načina obravnave rastlin v šolskem okolju. V naši raziskavi smo kot predstavnice rastlin izbrali stročnice, saj so praktično uporabne v prehrani in industriji, zaradi česar lažje upravičimo njihovo pomembnost v očeh otrok in laične javnosti. Ugotoviti smo želeli, kakšna so stališča in znanje osnovnošolcev o stročnicah in kateri dejavniki vplivajo na bolj pozitiven odnos do te skupine rastlin. V ta namen smo zasnovali vprašalnik, ki smo ga razdelili šestošolcem in devetošolcem dveh slovenskih osnovnih šol (N=206). Vprašalnik je vključeval tudi semena osmih vrst stročnic, s katerimi smo preverjali poznavanje vrst. Ugotovili smo, da je znanje osnovnošolcev o stročnicah nizko (37,6 % uspešnost pri preverjanju znanja medtem ko je le 22,4 % učencev  pravilno prepoznajo štiri ali več vrst) in da bivalno okolje, spol in starost ne vplivajo pomembno na te rezultate. V primerjavi z rezultati raziskav o priljubljenosti rastlin v splošnem zaključujemo, da bi bilo smiselno učni načrt in način podajanja snovi prilagoditi na način, da bi v učencih zbujal interes do učenja o rastlinah in razreševal morebitna negativna čustva v zvezi z njimi. Na ta način bi nove generacije vzgajali v smeri večjega sprejemanja in stremenja k razumevanju sveta okrog nas, to pa bi pripomoglo tudi k večji odločevalni moči in višji kakovosti življenja posameznika.</dc:description><dc:publisher>[E. Cerkvenik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-16 07:15:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>154466</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
